torek, 30. december 2008

Sedaj pa grem......

Malce smešno in pa polepšano tole....Sedaj pa grem....
Moja najmlajša je vedno kadar smo jo kaj razjezili, govorila: Zdej pa grem! V drugo hišo grem. In se je odpravila ven na dvorišče s kakšno od svojih takrat priljubljenih igrač.
In ko sem delala ti dve voščilnici, sem se spomnila prav nanjo. Mogoče zaradi tega, ker je bila ta čas pri meni v delavnici in se učila barvanja s kredami.

In tole njeno krica kraca barvanje sem prilepila prav z določenim namenom. Eno takšnih krica krac sem namreč kar uporabila na voščilnici. Na tisti ležečega formata, velikosti amerikanke....modre krica krace.

Pri prvi je mali fantič barvan, pri drugi pa sem ga pustila kar nepobarvanega, naredila še en dodaten odtis in ga s pomočjo 3d blazinic dodala preko spodnjega odtisa, ki sem ga lepila na dve različni podlagi.
Sem poizkušala slikati tako, da se to vidi.
Tudi vse štiri zvezde so dodane na ta način. Nepravilno narezano rjavo ozadje je rahlo senčeno s kredami (so bile ravno pri roki).
Pri drugi voščilnici pa sem uporabila rdeče in zelen okrasno izrezan karton za podlago sličici. Vse skupaj sem združevala s pomočjo 3d blazinic in z motivom delno prekrila naokoli ozadja zavezan zelen satenast trak.

Tako! Sedaj pa jaz grem :)
Skuhat čaj, ne v drugo hišo.

ponedeljek, 08. december 2008

Stara bom 4 in že znam......

Včeraj mi je uspelo sestaviti skupaj majhno darilo pozornosti za štiriletno deklico. Pri pregledovanju "šare" in ločevanju kaj je za pokurit in kaj ne, sem v nekem starem delovnem zvezku naletela na nekaj pol prikupnih sličic, ki jih ni nikoli nihče uporabljal.

Pa sem jih vzela ven in kot prvo razrezala na posamezne sličice.
Gre za razne matematične uganke, sestavljanke, domine, karte......kakorkoli se pač z njimi znajdemo. Ene in iste kartice lahko uporabimo za igro spomina ali pa Črnega Petra.
Sedaj je bilo potrebno samo še vse skupaj nekako za oko privlačno in pa pisano na kožo ravno tej štiriletnici ......zapakirati.
To je deklica, ki neizmerno uživa v odvijanju in zavijanju, prekladanju iz škatle v škatlo in podobno ter je seveda, kot večina otrok teh let, željna znanja.


Tako sem se pač odločila narediti več manjših elementov za hrambo teh kartic. Izbrala sem tri osnovne barve: bele (ker se v veliki meri pojavlja na karticah), temno zeleno in srebrno.

In začele so nastajati škatle,škatlice, ovitki, kuverte.......
V temle zloženem papirčku se kot edini sladki dodatek darilu skriva majhna čokoladica z motivom Božička, kot se ta čas spodobi.

Upam, da bo mala štiriletnica zadovoljna s temle darilom in jo bodo kartice, ki so že skoraj romale v peč, za nekaj časa zamotile in bo z njimi utrdila svoje znanje ali pa ga na novo osvajala.
Takole pa izgleda zloženi kupček, ki ga bom skupaj samo še povezala z darilnim trakom.
Več posameznih fotografij pa je v temle albumu.

nedelja, 30. november 2008

Zadnji rojstni dan v tem letu....

....se je končno po petih dneh končal.
Mislim, da bi lahko spala in spala, pa mi slaba vest, ker sem morala te dni zanemarit delavnico, ne da miru. Slaba vest pred samo seboj. Vsakič ko sem stopila noter, me je zamikalo, da bi naredila to ali ono, pa se je že iz kuhinje oglašala signalna ura, da je nekaj pečeno ali kuhano.

Kuhinja je bila te dni na udaru. Pravzaprav kar ves teden in ne morem in ne morem se znebiti občutka sladkobe povsod okoli mene. Toliko mafinov mislim da nisem spekla v celem letu. Res pa je, da so pri nas ta praznovanja tako, da je vedno vse domače proizvodnje, nič tistih klicev za pice in podobne zadeve. Včasih pomislim...naslednjič pa......? Ampak ko pride naslednji rojstni dan, spet ponovimo vajo.


Skratka tale november je bil v znamenju mafinov: čokoladnih, kakavovih, sadnih, bananih, vanilijevih.......

Močno preko 100 jih je bilo pečenih za tri praznovanja: s prijatelji starejše generacije (kaj hočem, se druži tudi s takimi malo pod in malo nad 20, čeprav je sama dopolnila komaj 9), s sorodniki in sošolci.

Mislim, da bom kar nekaj časa sanjala te mafine in vse gore pomfrija, krompirjevih kock in domačega čipsa.

Je pa vseeno lepo imeti takšnih rosnih 9 let. Ko si še čisto neobremenjen in je tvoj svet največkrat ena čudovito fantazijsko popotovanje. Več slikc pa v albumu.

In še vabila na rojstni dan.

torek, 25. november 2008

Še en projekt je pod streho

Včerajšnji dan, ko so naletavale snežinke in je pobelilo pokrajino, je bil prav idealen za peko piškotov. Prav gotovo poznate tiste znamenite razpokane piškote? Ravno ti so včeraj zadišali v naši kuhinji poleg orehovih rogljičkov. Za vse tiste, ki jih pa ne poznate...recept. Čisto preprost, primeren za packanje malih ročic in pa končen slasten izdelek, ki se ga branijo le tisti, ki ne marajo kokosa.

RAZPOKANI PIŠKOTI

250 g kokosove moke

120 g čokolade v prahu
100 g zmletih orehov
250 g sladkorja v prahu
3 jajca

sladkor v prahu za "posip"

Rumenjake ločimo od beljakov. Rumenjake, kokosovo moko, čokolado v prahu, orehe ter sladkor zmešamo in dodamo sneg iz beljakov. Iz mase naredimo kroglice, ki jih povaljamo v sladkorju v prahu. Piškote naložimo na rekač, ki smo ga obložili s peki papirjem in jih pečemo 5 - 8 minut na 200 stopinjah, oziroma dokler piškoti ne razpokajo. Ohladimo jih na pekaču.
Po končani peki so še dokaj mehki, kot bi ne bili pečeni. Pa so. Masa se pri oblikovanju kroglic malo prijemlje na dlani, vendar se jo da lepo oblikovat
.

Razlog, da so se "dogajali" piškoti, pa je jutrišnji hčerin rojstni dan. Kot prvo bo mini šolsko praznovanje z majhno simbolično pogostitvijo in za letošnje leto sva izbrali tele prikupne škatlice. Delane po načrtu, ki zahteva le veliko rezanja, drugače pa prav preprost.
Na karton sem si naredila šablone. Načrt natisnem ali narišem, ga nalepim na trd karton in obrežem. To potem uporabljam kot šablono za obrisovanje vseh naslednjih delov.
Bele osnove in roza "kupčki". Za te kupčke je bila zadolžena moja devetletnica. Vsakega je s čopičem premazala z lepilom in posula z bleščicami in mikro perlicami. (tu le opomba: bleščice sva dodajali le na eno stran izdelka, se pravi škatlice; druga stran je brez bleščic, le okrasni papirji). Sledi sušenje. Mama (se pravi jaz) je med tem rezala spodnje prekrivne dele iz valovite lepenke, sestavljala škatlice. In včeraj sva jih družno dokončali. Ostalo je le še polnjenje z dobrotami.


sobota, 22. november 2008

Trije angeli -Trije prijatelji

Očitno sem zadnje čase veliko skupaj z angeli. V božični delavnici je nastal eden, pa na cesti je bil z nami in danes.....za danes mini zložen album treh angelov, res pridnih in čudovitih otrok, treh nerazdružljivih prijateljev, katerih eden danes praznuje rojstni dan.

Takole nekako izgledata prva in zadnja stran albuma. Sem sliki združila v eno samo. Sicer mi je bilo malo težko tole narediti, ker sem zaradi bolezni delala zadnji trenutek, pa še dobra pravzaprav nisem in me je dopoldansko stanje ob tem delu čisto izmozgalo.
Osnova je malo trši karton, ki pa se še vedno lepo prepogiba. Oblekla sem ga v darilni papir medvedkov, ker pri roki nisem imela popolnoma nič bolj primernega.
Notranjosti, ali dodani notranji listi, so popolnoma različni.
Kako pisano je vse skupaj, se vidi na tejle mix sliki. Nekateri notranji listi so dodajani s pomočjo vrvice, drugi se odpirajo navpično, spet drugi porezani diagonalno. Sike niso neka kvaliteta, saj sem jih prav na hitro natisnila kar na domači tiskalnik. Poizkušala sem zgolj ujeti nekaj njihovih skupnih druženj (zelo različnih) in kot spomin dodala več slik tistih dveh, ki ne praznujeta.




Za notranje dekoriranje ni bilo prav nič časa.


Tako sem uporabila zgolj nekaj majhnih polžev, rožic in pikapolonic, ki sem jih imela narejene že od prej, na zalogo.



Album sem delala po velikosti škatle angela, ki je narejena iz 1/4 servetka, tako da smo ga shranili v škatlo. Poleg je še ena prav takšna škatla, ta pa napolnjena z bonboni.

Še isti motiv in velikost angela na lepenki -kot slika. Za obešalo sem uporabila kar naravno vrvico in z enako vrvico tudi povezala skupaj vse tri elemente darila.....nič papirja, nič drugega zavijanja. Le majhen lesen jelenček je pritrjen v spodnjem desnem vogalu vrhnje škatle, saj je danes tako zelo dišalo po snegu.

torek, 11. november 2008

Dobri stari medo

Mali ali velik kosmatinec, vseh možnih barv, velikokrat pentljami okoli vratu.......prav gotovo je še vedno najbolj pogosta igrača ali pa sploh ne toliko igrača, kot ljubljenček, ki pač v resnici ni živ, ampak ga oživlja šele naša domišljija in lik, ki mu je tako lahko in preprosto pripisati takšne ali drugačne karakterne poteze, ki so nam ljube in nas osrečujejo.

Izbrala sem prikupen servietek, kar pomeni, da tile medvedki sodijo v servietno tehniko. Je preprost motiv, saj se na eni strani servietka pojavljajo vsi štirje motivi in je tako pravzaprav misli o tem, kako in kje ga bomo obrezali, praktično skorajda nič.
Obrezane konce sem lepila na enobarvna ozadja. Tokrat ni vse obrezano v tankih linijah, ampak sem dveh npr. puščala širši stranski rob. Preprosto zaradi tega, ker sem vedela, da želim, da uporabim tudi "pricking" ali nekako po naše....luknjanje papirja. Pri tem uporabljamo razne igle, šivanke, bucike, žebljičke.....pač vsakdo se znajde po svoje, če seveda nima točno tistega orodja, ki je temu namenjeno.

V prickingu sicer nisem ravno doma, ga pa rada na tak preprost način kot tule, uporabljam. To so tisti drobni detajli, ko nekako izdelku vdihneš dušo.

Za ozadja sem izbrala zabrisne, zamegljene medvedje šape, s tistimi značilnimi ostrimi medvedjimi kremplji. Po en krempeljček pa sem pustila....brez zamegljevanja, saj sem ga uporabila kot dodatek, "embellismet" pravijo temu v tujini.

Tudi ta je lepljen na črn papir in enobarvno ozadje, obrezan pa v krogu. Oba dela sta na osnovo pritrjena s pomočjo 3d traku.
Pri vsaki izmed štirih sem uporabila še kakšen dodatek kot: vrvico, pentljo, trak.

Osnova voščilnice je bela.

Pa še moj NAMIG:
motivi telih medvedkov so zelo primerni za izdelavo raznih kompletov, saj voščilnici lahko dodamo še kaj drugega: mogoče sliko, naredimo okrasni ovitek za zvezek, album, lahko a motive uporabimo tudi za izdelavo igre spomin ali jih za majhne otroke razrežemo v preproste oblike za sestavljanje. Sama sem te motive uporabljala tudi pri izdelavi otroške torbice za darilo hčerini sošolki.

četrtek, 06. november 2008

Oh, ta košarka!!!!





Tale kompletek z dvema različnima motivoma pa sem naredila za prijateljico, katere oba sinova sta športnika. Saj veste: treningi, pa ob vikendih tekmovanja, ki popijejo predvsem staršem veliko živcev.

Prvi motiv je živalsko obarvan, z dodanim košem, žogo in napisom GREMO NA ZMAGO!!!!. Je kolažno sestavljanje, osnovni motiv pa sem sestavila računalniško in ga potem izmenično lepila na črn in oranžen papir. Napis je prevlečen z oranžnim gel pisalom.

Naslednji motiv pa je delan v 3d tehniki.
Gre za žogo, ki je izgubila koš. Motiv se mi je zdel tako zelo prikupen. Sestavljen je iz treh plasti.

Oukvirjeno ozadje posnema košarkaško žogo. Lepljeno je na dva oranžna in en črn papir.
Prav tako napis KJE JE KOŠ? Oba dela sta na ozadje dodana s 3d trakom.

Vse voščilnice, kartice so manjšega formata.

sobota, 01. november 2008

Učiteljica sova

Saj pravijo za sove, da so tiste....pametne živali.
In jaz sem tako izbrala sovo učiteljico.

V samem motivu ima v roki šolsko kredo in pa seveda značilno "pametno kapo" kot ji pravim jaz, dodala pa sem še številke (jah, matematika!) in jih s pikami povezala s sovo učiteljico.
Vzorčasto ozadje in bordura sta delana v barvah osrednjega motiva., Prav tako okvir okoli sove. Številke se vozijo na kolesih in sem jih vzorčasto porisala z gel pisali, te lepila na moder papir, obrezala v tanki liniji, na osnovo pa dodala s 3 d trakom.

sobota, 25. oktober 2008

Jesen, počitnice, Noč čarovnic........

Ja, pa je tu jesen.
Le ta prinese s seboj poleg vseh čudovitih barv tudi Krompirjeve počitnice in pa ob koncu meseca tudi neslovenski praznik Noč čarovnic ali Halloween v originalu.
Takole sem se letos prvič lotila voščilnic na to temo. Šlo je pravzaprav za preizkušanje mojih sposobnosti, kako se lahko identificiram z nečem, kar mi je tuje, nepoznano. Mislim, da mi je kar nekako uspelo. Gre za tehniko kolažnega sestavljanja, glava črne muce pa je 3d tehnika.

Seveda ni ostalo samo pri voščilnicah. Kot vsako leto v tem času, je tudi letos nastal "strašni zbor" piškotnih lizik, ki so tako ali drugače oblikovane, da spominjajo na pojave strašljivega praznika čarovnic in drugih pošasti.

Moji otroci vsako leto uživajo v pripravi teh lizik in je to svojevrsten dogodek, ki se nikakor ne sme izpustiti. Veliko dela, ampak tudi veliko smeha, rojevanja novih idej, kjer tudi ponesrečeno okraševanje pomeni "bingo".

Svojevrstno doživetje, ki ga svetujem mamicam z majhnimi otroci, saj so otroci tako zelo polni idej in si največkrat močno želijo ustvarjati.

In da ne pozabim dodati recepta za tele "lizike":
500g moke
250g surovega masla
140g sladkorja
1 zavitek vanilijevega sladkorja
2 jajci
limonina lupinica

sladkor v prahu in sok limone za sladkorni led
živilske barve za barvanje ledu
pri duhcih stopljena čokolada za oči in usta
za lizike lesene paličice (jaz sem uporabila kar te za ražnjiče, le skrajšala sem jim oz. razpolovila)

Moko, sladkor, vanilijev sladkor, jajce, limonino lupinico in margarino zamesimo v testo, ki ga za 1 uro postavimo na hladno v hladilnik.
Testo razvaljamo kakšnih 0,5-1 cm debelo.
Lizike režemo z okroglim modelom. Za duhce sem jaz skrivila star obroč za krofe. Pri lizikah moramo pred peko v del,ki pride na dno vtisniti še leseno paličico. Na rahlo jo od zgoraj pritisnemo s prsti.
Naložimo na pekače obložene s peki papirjem in pečemo v že ogreti pečici na 100 stopinj 12-14 minut.

Piškote ohladimo in ohlajene premažemo s sladkornim ledom in okrasimo po želji.










In pa še za konec....
Simpatične škatlice, kamor lahko dobrote tudi shranimo. V pripadajočih barvah in okrašene z raznimi motivi, ki spominjajo na ta čas.

Več fotografij pa lahko nadete v albumu Noč čarovnic.

In da ne pozabim najpomembnejšega za otroke......Krompirjeve počitnice. Takole je pri nas družno nastalo nekaj voščilnic na to temo:

torek, 21. oktober 2008

Pika poka, pikapolonica...

...zleti v nebo in mi prinesi zlato kolo.
Tako nekako. Pa vendar se ta serija imenuje "Od pikapolonice Za tebe".


Tokrat sem za podlago voščilnice uporabila črn papir, kar ji da prav poseben draž. Motivi so različni. Pri "četici" pikapolonic sem na koncu z gel pisalom risala pike, kot nekakšna njihova pot. Tudi ozadja ali bordure so tu pravzaprav ponovitev, ki pa je računalniško spremenjena, osrednjega velikega motiva pikapolonice.
Pod srednjo voščilnico sem še nalepila tanke črte samolepilnega medlo rdečega papirja.
Vsi motivi, kot ozadja so dodajani na več plasti enobarvnega papirja in obrezani v tanki liniji.



Druga od izpeljav pa je na zelenem papirju.

Dodala sem okrasni trak iz papirja, kjer se ponavljajo besede Za tebe. Pikapolonica pa je dodana na ozadje samih pisanih pikapolonic, vendar sem ga zelo zameglila. Še trak in preko traku s pomočjo 3d traku dodan napis.

Dolgonoga lepotica

Pa še res je!
Čudovita, visoka, barvita, prijazna, dolgonoga...lepotica iz živalskega sveta.



Ozadja povezana z žirafo sem oblikovala že veliko prej, preden sem se lotila telih voščilnic. Za nekoga drugega, ki pa jih potem ni več potreboval. In se mi je zdelo nekako škoda, da bi ostala neizkoriščena. Potrebovala sem zgolj samo še osrednje motive, tako in drugače povezane z žirafo.

Izbrala sem lik drevesa in žirafe in jih oblikovala. Nekako sem že v naprej vedela, da bom naredila štiri voščilnico. To mi je nekako v navadi, da grobo, ali bolje na pamet preračunavam, ko gledam material, ki ga največkrat ustvarjam na A4 papirju, da imam boljši pregled nad velikostjo.

Za dodajanje sem izbrala enobarvne papirje barve zemlje in pa seveda črn papir.
Vsi elementi so tako lepljeni na te enobarvne podlage in potem izrezani v tankih linijah. Uporabljala sem različne debeline enobarvnih papirjev, saj veliko elementov pride lepljenih s pomočjo 3d traku, pri čemer je boljše, da je element na trši podlagi.
Dvema voščilnicama sem dodala gumb skozi katerega sem napeljala vrvico in jo zavezala, tri imajo dodan črn trak. Napis in okrasna bordura je narejena s pisalom v tubi za 3d učinek v zalti barvi.

Žirafa z darilnim paketom
, Srečno, Gumb 1, Gumb 2

1, 2, 3, 4, 5 ........

Številčni naslov, saj so tudi voščilnice številčne, se pravi je njihov osrednji motiv številka.
Zaenkrat so to zgolj številke od 1-9. tistih dvo mestnih se še nisem lotila, a mislim da se jih bom lotila tam nekje do števila 13.

Ozadja so različna, pisana, večkrat sestavljena iz različnih vzorčastih papirjev. Številke sem barvala in potem lepila na pripadajoč enobarvni papir. Vsaka voščilnica ima nek dodatek, da je bolj razgibana: okrasni trak, vrvico, rožice....
Ko sem opazovala že dokončano serijo, sem nekako ugotovila, da me je spet povleklo bolj v "punčkaste vode". In tako sem si pripravila material za še eno serijo. Pri tej sem nekje izgubila številko 6.

Tokrat sem se odločila za dodajanje napisov.

Izbrala sem napis "To je tvoj dan" in različne pisave. Vsi napisi so rezani na besede, lepljeni na enobarvni papir in obrezani v tanki liniji. Na osnovo so dodani s pomočjo 3d traku, tako da rahlo odstopajo od ozadja, kar da prav poseben čar voščilnici.
Ker so tokrat sami napisi k motivu dovolj, sem vse ostale dodatke izpustila.
Vse voščilnice imajo za osnovo bel papir.
Posamezne pa lahko najdete v albumu na drugi in tretji strani.

Prikupne živali

Živalski svet, ki je vedno tako presenetljivo lep ima nešteto likov, ki so blizu tudi otrokom. Ponavadi izbiram bolj preprosto motive ali pač zgolj takšne, za katere mislim, da so otrokom nekako blizu. Tako jih je nastalo nekaj s pomočjo servietne tehnike, katero sem uporabila za osrednje motive živali.

Tule so ozadja izredno barvita in pisana. Stike med različnimi vzorci sem zabrisala z enobarvnimi papirji v tankem robu. Osrednji motiv pa lepila na pripadajoč papir, ki je barvno usklajen z ozadjem. Tokrat sem okrasne šive delala s pisalom v tubi za 3d učinek, zlate barve. Še nekaj ostalih voščilnic, narejenih na podoben način .
Ovčka
Putka
Zajček Zajčica

Potem so tu Mačke, Muce......
Štirje različni motivi in prav tako servietna tehnika. Vse s servietno tehniko obdelane motive sem lepila na rdečo podlago in obrezala. Tokrat sem za ozadje izbirala različne vzorčaste papirje, ki sem jih rezala v tankih prečnih linijah in jih pri lepljenju na osnovo še razbijala s tankimi rdečimi črtami. Sem ter tja je na koncu dodano še kakšno izrezano srce iz rdečega papirja.

Posamezne fotografije ostalih dveh motivov: Na odeji Z miškami


Potem pa je tu še serija jelenov.

Tokrat sem uporabila nek poseben papir, ki je rahlo reliefen na otip. Figure jelenov so različne, na nekaterih se pojavlja tudi miška. V seriji 10-ih voščilnic je prav vsaka nekaj drugačna, ima drugačne dodatke. Tu sem se poigravala z dodajanjem majhnih koščkov narezanega papirja, izsekanih delcev, kamenčkov...
Za ozadja sem izbrala močne barve, katerih sem se sprva kar malo bala, a mislim, da je končni efekt kar dober.


ponedeljek, 20. oktober 2008

Slinček kot voščilnica

Še en kos oblačila kot voščilnica. Tokrat slinček.

Naredila sem dva, osnovna predloga pa je enake oblike in v obeh primerih nežno zelen trši papir.
Naredila sem si malo manjšo predlogo od osnove za dodajanje okrasnih papirjev. Oba papirja sta vzorčasta. Tistega bolj pisanega sem naokoli okrasno obrezala in potem ko je bil že nalepljen na osnovo še risala z gel pisalom. Pri bolj umirjeni izvedbi pa sem vse naokoli(prav tako z gel pisalom) delala okrasne šive.
Rožice so iz nekakšnega filcu podobnega materiala. Črke pa sem naredila s štempiljkami, obrezala in obdelala z bleščicami. Oba slinčka imata tudi kot pravi slinček trak za zavezovanje.

Tudi dečke je treba obleči

Čeprav imajo deklice pri oblačenju kar nekakšno prednost, veliko večjo izbiro, modele, barvne palete..........pa tudi dečki vedno pridejo na vrsto.


Predloge za tele majice sem dobila na internetu kot "free" predloge in jih imela kar nekaj časa spravljene. Priznam...tudi meni je veliko bolj v izziv ustvarjati za deklice.

Pri prvih treh sem uporabljala vzorčasta ozadja iz "raznih vetrov" ali ostanke, ki ostanejo pri rezanju in delu česa drugega. V drugem primeru pa sem enobarvna ozadja poštempljala z štampiljkami (žabe, kače, stopinje). Vseh šest voščilnic ima za osnovo barvni papir in bel.
Majice so lepljene na trši papir in potem dodane na osnovo s pomočjo 3d traku.



Pa še hlače.
Tole je vzorčni model po predlogi izredno velike ustvarjalke iz Avstralije po imenu Valita. Udejanila sem še dva njena projekta poleg tega, ostali pa so zaenkat nedosegljivi, saj uporablja veliko pripomočkov in materialov, ki meni žal niso na voljo.

Oblika hlač, dodani žepi, naramnice in v žepe vložena dva kosa orodja. Naokoli hlač in žepov sem naredila okrasne šive.

Deklica je...naj bo roza

Seveda, najobičajnejša barva ob rojstvu deklice in tako jo tudi jaz uporabljam pri izdelavi voščilnic.



Za tole serijo sem izbrala oblačila. Vse kose oblačil sem lepila na malo trši papir in jih potem izrezovala tik ob motivu. Čisto na koncu so dodani na voščilnice, s pomočjo 3d trakov, tako da rahlo odstopajo od podlage.








Podlage pa sem tokrat pripravila malo bolj pisane in v večih vodoravnih linijah kombinirane. Slike določenih oblačil se pojavljajo tudi na vzorčastih ozadjih.

Kar nekaj stikom ob dveh različnih papirjev sem na koncu še porisala z gel pisali(črtice, pike).