četrtek, 23. april 2009

Ču, Ču, čuuuuuu........

Tile motivi so že kar nekaj časa "počivali" v mojem računalniku. Žal na njih nikjer ne piše od kod izvirajo, mislim pa (če se prav spominjam), da so bili nekako sestavni del ene revije. Lahko tudi da se motim.
Na listu so bili v štirih različnih barvnih postavitvah, pa sem naredila kar vse štiri.
Motivi so delani v preprosti 3d tehniki....... zgolj tri plasti in še nogice kot zadnje.
Pri tejle sem naredila nekakšno leseno ograjico kar iz mini lesenih palčk. Na njej pa sedita še dva ptička.
Pri tejle pretežno modri sem uporabila nekaj kupljenih dodatkov (baloni in napis).
Vse voščilnice imajo tudi izdelano notranjost: sličica vlakca in Ču, ču, čuuuuu...napis 2x v vrsti.

sreda, 22. april 2009

Spomini na jesen

Včasih pridejo dnevi, ki jih namenim ustvarjanju kolažnih listov za album.
Tale je dvojen in spomin na prečudovit dan, ki je bil sončen, topel in predvsem posut z veliko listja.

ponedeljek, 20. april 2009

Tako ljuba reka

Tale list albuma je nastajal včeraj. Svoj prvotni izvor pa ima iz tistega dne, ko sem po zadnji bolezni naredila več kot 30 korakov skupaj.
Tako majhna je še....na trenutke me pogled nanjo še vedno spominja na tiste prva "stopicljajoča" leta. Po drugi strani pa že tako realno odrasla in kar čutim, kako bo nekega dne spolzela v drugačen svet...kot voda med prsti.

petek, 17. april 2009

Igranje v pesku

Čeprav je danes tak mračen in deževen dan, pa se vendar že približuje igra v pesku, s kamni, ob vodi.......
Prva je narejena po predlogi na 2RedBananas.
Barvanje z vodenkami, mala papirčka sta moja, večje modro ozadje pa iz bloka kupljenega v Mullerju. Dodane še penaste rožice in senčene papirne.

Naslednja pa je delana po predlogi DIva coffee za sketch #123.
Tokrat bolj živahne barve in dodan napis, kot ga je zahtevala predloga. Za trakce sem uporabila kar narezano blago, ki sem ga zavozljala.

nedelja, 05. april 2009

Nov velikonočni kompletek

Huh!!!
Včerajšnji dan je bil......(saj ne vem katero besedo naj uporabim).....ubijalski. Snežinka je na veliko pisarila o raznih pospravljanjih, navlaki, ustvarjanju prostora za novo..... in na mojem forumu je prav tkao tekla beseda v čisto podobni smeri. Celi dan sem delala in delala....končni efekt je bil zgolj pospravljene in pomite omare ter stekla, malo prekladanja sem ter tja, saj je spet obveljalo moje pravilo, da nikoli ne vem, kdaj bom potrebovala to ali ono.
Delavnica je izgledala malo bolj prijazno....vse do poznih večernih ur, ko smo imeli delavnice delanja velikonočnih košaric in vazic in......Nič nisem slikala. Sem bila preveč utrujena in nekako tudi žalostna, da se je tista prej omenjena lepota spet spremenila v razdejanje.


Sem pa vmes, ko sem rezala papir za druge in pripravljala material, dokončala tale kompletek, ki je za eno starešjo gospo, da ji polepša praznike.
Motive sem spet pustila nepobarvane. Dodala sem še napis v krogu. Samo še notranjost košarice moram napolnit.....pa bo.

sobota, 04. april 2009

Velikonočna procesija še kar traja

Včeraj sem bila strašno utrujena. Kar malo bi spala. Verjetno je bil temu kriv sine, ki je prejšnji dan zbolel in potem smo še celo noč bruhali. Pa mi naše najmlajše bitje ni dalo spati. Mami ne spati! Greva v delavnico. Ojej!!! Še kavo mi je skuhala in za sebe naredila kakav.
Hotela je, da ji še enkrat pokažem, kako se naredi vazica z rožami, da jo bo naredila za teto.

Kaj mi je drugega preostalo? Prejšnji dan me je razveselila z majhno škatlico v kateri sta bila dva cvetova. Aha! ...tu so torej tisti metulji, ki sem jih mimobežno videla neki dan.

Ob tem je neumorno čebljala in me presenetila z svojo ugotovitvijo:

Veš mami, ko boš pa ti umrla, bom vse tole morala jaz prevzeti.

Sem bila čisto tiho in nič komentirala, le nasmehnila sem se ji. Ganile so me njene besede. Razmišljanje o smrti je realno, ampak tisto, da se je nekako odločila, da bo to potem vse njeno......me je presenetilo. Tako odločena je bila.
Ampak saj tudi sine zna biti včasih priročen. Prejšnji dan pa sem od njega dobila tega zajca. Njegova odprtina za zadnji strani naj bi služila temu, da vanjo shraniš eno jajce. To so delali v šoli.

In tako med vsem Aninim čebljanjem in ustvarjanjem ni preostalo drugega, kot da še sama kaj počnem. Sem se čisto prebudila.

Tako je nastal tale rdeče bel kompletek. Pravzaprav ga lahko tudi prijavim na izziv The Pink Elephant, kjer je tema Velika noč. Prav tako ustreza tudi izzivu za 2RedBanans.
Pa tudi za One stop craft Challenge bi lahko ustrezalo.

četrtek, 02. april 2009

Velikonočna mešanica

Sem že malce premišljevala, ali naj danes sploh kaj objavim ali ne.

Tri dni zaporedoma že berem po blogih takšne in drugačne očitke(ne meni, da ne bo pomote...vsaj da bi jaz vedela, ne), nestrinjanja, napetosti....., včasih tako med vrsticami navrženo, drugič odkrito napisano in tretjič mogoče tako mimogrede navrženo nekje med komentarji, da me je bilo kar strah sesti tule in se s svojim pisanjem izpostavljati. Ampak konec koncev se z vsako napisano besedo ali dodano fotografijo vsakič znova izpostavimo. In to počnemo popolnoma zavestno, iz dneva v dan. Vsaj jaz že zelo dolgo, dolga leta. Ne kregam se, včasih razpravljam in če razprava ni možna, se pač umaknem in dam prostor močnejšim in boljšim.
Ob vsem tem sem se spraševala, kakšno zapuščino pravzaprav takole vsakodnevno v virtualnem svetu ustvarjamo in zapuščamo svojim otrokom? Kar zmrazilo me je.

Daleč proč od ponorelega virtualnega sveta pa je zadišalo po piškotih. Takšnih čisto običajnih, tistih, ki jih lahko narediš na zalogo in nad peko katerih so predvsem navdušeni otroci, sploh če jim prepustimo okraševanje.
Takole sta se jih pri nas lotila najmlajša. Sicer sine hitro obupa, mala kuharica pa še dolgo sedi čisto sama in barva in lepi in okrašuje....
Tako je nastala kopica zajcev, metuljev, račk, rožic......
Ko odpreš škatlo prav lepo zadiši po limoni, cimetu, čokoladi........
Želela je sicer tudi sive zajce, ampak jez preprosto ne znam narediti sive barve, pa da bi bila le ta še užitna.
Čisto na svoj način pa je Ana naredila tudi nekakšen pop-up izdelek. Zelo rada podarja stvari. Skorajda ni dneva, da me ne bi ali na delovni mizi ali tule ob računalniku pričakala kakšna malenkost. Včeraj me je pozdravil tale zajček s polno košarico
Dan popreje pa tale prikupna zajčica, ki še čaka na svoje tovariše. Nekakšna zajčja modna pista bo.
Čisto na začetku bloga pa so mahne voščilnice s pripadajočo škatlico za en pirh,vse namenjeno otrokom, roza za deklice, zelene za fantke. Odtisi tokrat niso nič barvani, so ostali kar natur. Mogoče pa jih bo kdo želel sam pobarvati. Vsi ti izdelki so delani iz ostankov. Tako so velikosti prilagojene ostankom papirjev.

sreda, 01. april 2009

Modro in belo s pikami je bil včerajšnji izbor

Razen nekaj belih pik tule Ana ni sodelovala s svojimi rokami.

Seveda je prej pridno pojedla kosmiče iz škatle, da sva jo potem lahko obrezali in spremenili v vazo.

Torej vaza je samo nova podoba škatle kosmičev.
Tokrat sem kot modro barvo uporabljala lepenko, ki je ravno prav debela, da z njo dosežemo veliko trdnost in pa še vedno toliko ubogljiva, da jo lahko režemo s škarjami.
Nekaj rožic je narejenih z ročnim rezanjem s pomočjo Anine papirne šablone, nekaj pa z veliko štanco za rože.

Bele pike se pojavljajo na vseh treh izdelkih iz kompleta in je namenjen mali štiriletnici moje nečakinje, ki je vneta oboževalka rož, same pirhe in vse to "kuhinjsko dogajanje" okoli njih pa bo verjetno šele letos dodobra zaznavala in spoznavala.

Rožice sem dodajala na paličice za ražnjiče, tam dodala še okrasen vozliček iz satenskega traku, notranjost pa napolnila kar z ročno narezanimi papirnimi trakovi bele in modre barve.
Kot pri vazi, je tudi košarica napolnjena z narezanimi papirnimi trakovi in prav tako (čisto običajna bela osnova) oblečena v lepenko modre barve. Vsakič iz štirih ločenih kosov, za vsako stran po eden.
Posluževala sem se tudi okrasnih luknjic, skozi katere se vidi bela podlaga.
Le to sem uporabila tudi pri ročaju, le da so tu luknjice proste, skozi zgornje tri pa je napeljan bel trak in zavezan v pentljo.

Da pa le ne bi zanemarila Anine vloge .....ves čas je bila z menoj v delavnici in skozi okno opazovala policaja, ki sta ustavljala na radar. Se strašno boji policajev in se je nekako počutila varno in močno, ko ju je lahko takole brez strahu opazovala.
Voščilnic je sicer nastalo več in so majhnega formata.
Prvo je bil natisnjen zajec, potem preko njegove šablone še nekaj dodatkov za ozadje. Fotografija ne pokaže dobro, ampak pentlje so barvane z svetlečimi voščenkami.
Pa je nov velikonočni projekt na varnem, pod streho. Mislim, da so ob opazovanju policajev nastajali neki metulji, ampak nisem smela gledati.