Velikonočna procesija še kar traja

Včeraj sem bila strašno utrujena. Kar malo bi spala. Verjetno je bil temu kriv sine, ki je prejšnji dan zbolel in potem smo še celo noč bruhali. Pa mi naše najmlajše bitje ni dalo spati. Mami ne spati! Greva v delavnico. Ojej!!! Še kavo mi je skuhala in za sebe naredila kakav.
Hotela je, da ji še enkrat pokažem, kako se naredi vazica z rožami, da jo bo naredila za teto.

Kaj mi je drugega preostalo? Prejšnji dan me je razveselila z majhno škatlico v kateri sta bila dva cvetova. Aha! ...tu so torej tisti metulji, ki sem jih mimobežno videla neki dan.

Ob tem je neumorno čebljala in me presenetila z svojo ugotovitvijo:

Veš mami, ko boš pa ti umrla, bom vse tole morala jaz prevzeti.

Sem bila čisto tiho in nič komentirala, le nasmehnila sem se ji. Ganile so me njene besede. Razmišljanje o smrti je realno, ampak tisto, da se je nekako odločila, da bo to potem vse njeno......me je presenetilo. Tako odločena je bila.
Ampak saj tudi sine zna biti včasih priročen. Prejšnji dan pa sem od njega dobila tega zajca. Njegova odprtina za zadnji strani naj bi služila temu, da vanjo shraniš eno jajce. To so delali v šoli.

In tako med vsem Aninim čebljanjem in ustvarjanjem ni preostalo drugega, kot da še sama kaj počnem. Sem se čisto prebudila.

Tako je nastal tale rdeče bel kompletek. Pravzaprav ga lahko tudi prijavim na izziv The Pink Elephant, kjer je tema Velika noč. Prav tako ustreza tudi izzivu za 2RedBanans.
Pa tudi za One stop craft Challenge bi lahko ustrezalo.

Velikonočna mešanica

Sem že malce premišljevala, ali naj danes sploh kaj objavim ali ne.

Tri dni zaporedoma že berem po blogih takšne in drugačne očitke(ne meni, da ne bo pomote...vsaj da bi jaz vedela, ne), nestrinjanja, napetosti....., včasih tako med vrsticami navrženo, drugič odkrito napisano in tretjič mogoče tako mimogrede navrženo nekje med komentarji, da me je bilo kar strah sesti tule in se s svojim pisanjem izpostavljati. Ampak konec koncev se z vsako napisano besedo ali dodano fotografijo vsakič znova izpostavimo. In to počnemo popolnoma zavestno, iz dneva v dan. Vsaj jaz že zelo dolgo, dolga leta. Ne kregam se, včasih razpravljam in če razprava ni možna, se pač umaknem in dam prostor močnejšim in boljšim.
Ob vsem tem sem se spraševala, kakšno zapuščino pravzaprav takole vsakodnevno v virtualnem svetu ustvarjamo in zapuščamo svojim otrokom? Kar zmrazilo me je.

Daleč proč od ponorelega virtualnega sveta pa je zadišalo po piškotih. Takšnih čisto običajnih, tistih, ki jih lahko narediš na zalogo in nad peko katerih so predvsem navdušeni otroci, sploh če jim prepustimo okraševanje.
Takole sta se jih pri nas lotila najmlajša. Sicer sine hitro obupa, mala kuharica pa še dolgo sedi čisto sama in barva in lepi in okrašuje....
Tako je nastala kopica zajcev, metuljev, račk, rožic......
Ko odpreš škatlo prav lepo zadiši po limoni, cimetu, čokoladi........
Želela je sicer tudi sive zajce, ampak jez preprosto ne znam narediti sive barve, pa da bi bila le ta še užitna.
Čisto na svoj način pa je Ana naredila tudi nekakšen pop-up izdelek. Zelo rada podarja stvari. Skorajda ni dneva, da me ne bi ali na delovni mizi ali tule ob računalniku pričakala kakšna malenkost. Včeraj me je pozdravil tale zajček s polno košarico
Dan popreje pa tale prikupna zajčica, ki še čaka na svoje tovariše. Nekakšna zajčja modna pista bo.
Čisto na začetku bloga pa so mahne voščilnice s pripadajočo škatlico za en pirh,vse namenjeno otrokom, roza za deklice, zelene za fantke. Odtisi tokrat niso nič barvani, so ostali kar natur. Mogoče pa jih bo kdo želel sam pobarvati. Vsi ti izdelki so delani iz ostankov. Tako so velikosti prilagojene ostankom papirjev.

Modro in belo s pikami je bil včerajšnji izbor

Razen nekaj belih pik tule Ana ni sodelovala s svojimi rokami.

Seveda je prej pridno pojedla kosmiče iz škatle, da sva jo potem lahko obrezali in spremenili v vazo.

Torej vaza je samo nova podoba škatle kosmičev.
Tokrat sem kot modro barvo uporabljala lepenko, ki je ravno prav debela, da z njo dosežemo veliko trdnost in pa še vedno toliko ubogljiva, da jo lahko režemo s škarjami.
Nekaj rožic je narejenih z ročnim rezanjem s pomočjo Anine papirne šablone, nekaj pa z veliko štanco za rože.

Bele pike se pojavljajo na vseh treh izdelkih iz kompleta in je namenjen mali štiriletnici moje nečakinje, ki je vneta oboževalka rož, same pirhe in vse to "kuhinjsko dogajanje" okoli njih pa bo verjetno šele letos dodobra zaznavala in spoznavala.

Rožice sem dodajala na paličice za ražnjiče, tam dodala še okrasen vozliček iz satenskega traku, notranjost pa napolnila kar z ročno narezanimi papirnimi trakovi bele in modre barve.
Kot pri vazi, je tudi košarica napolnjena z narezanimi papirnimi trakovi in prav tako (čisto običajna bela osnova) oblečena v lepenko modre barve. Vsakič iz štirih ločenih kosov, za vsako stran po eden.
Posluževala sem se tudi okrasnih luknjic, skozi katere se vidi bela podlaga.
Le to sem uporabila tudi pri ročaju, le da so tu luknjice proste, skozi zgornje tri pa je napeljan bel trak in zavezan v pentljo.

Da pa le ne bi zanemarila Anine vloge .....ves čas je bila z menoj v delavnici in skozi okno opazovala policaja, ki sta ustavljala na radar. Se strašno boji policajev in se je nekako počutila varno in močno, ko ju je lahko takole brez strahu opazovala.
Voščilnic je sicer nastalo več in so majhnega formata.
Prvo je bil natisnjen zajec, potem preko njegove šablone še nekaj dodatkov za ozadje. Fotografija ne pokaže dobro, ampak pentlje so barvane z svetlečimi voščenkami.
Pa je nov velikonočni projekt na varnem, pod streho. Mislim, da so ob opazovanju policajev nastajali neki metulji, ampak nisem smela gledati.

Ovca kot škatla za pirhe

Za danes pa škatlica za pirhe.
Tale je sicer ušla hčerinemu nadzoru, ker sem jo dokončala v času njene odsotnosti. Izbor pa je bil njen. Beli deli kot oblaki so tokrat skupaj sestavljeni s pomočjo 3d blazinic. Ovci sta dve, narejeni v zrcalni podobi in potem med njima z dvostranskim lepilnim trakom pritrjena škatla.
V originalu je okoli vratu poleg trakca bil privezan še majhen kraguljček, vendar pa jih žal nič nimam.
Kaj bo danes na vrsti, ne vem.....Malo jo te dni "baše" šolsko učenje, tako da mogoče današnji dan izpustimo. Rada pa bi imela celi živalski vrt: čakajo jo še metulji, pa piščančki, zajčki.......

Goske v verigi

Naša Ana je neumorna. Bi še to, pa ono, pa tisto......
Le kam neki bomo z vso to šaro?
Za danes vas pozdravlja gosja veriga. Le štiri so prišle na malo daljši kos papirja, saj niso prav majhne. Vsaka goska je sestavljena iz petih delov in ko so bile še brez nog, sem se že ustrašila, da sploh ne bodo stale. Ampak, ko jim dodaš še noge....nekako stojijo, čeprav tako bolj nesigurno.

Uporabljen še črn flomaster in blazinica za senčenje.

Puta je znesla jajce

...in sedaj ga takole čuva.
Je pa to trajalo in trajalo.....
V delavnico sem prišla čisto z drugim namenom in tam našla Ano, ki se je trudila že z enim 5-im zajcem. Potem sva malo skupaj pregledovali motive in padla je odločitev o tejle kuri. Ojej !!! Koliko rezanja za samo predlogo, potem pa spet vse še 1x znova. Npr. vsaka mašnja je sestavljena iz štirih različnih delov, senčena in potem lepljena skupaj.
Jaz sem bila "dežurni rezalec", Ana pa vse ostalo: risanje pik, senčenje, postavitev, lepljenje, bleščice v kroni, risanje oči......Ji je pa kar naprej iztekalo preveč lepila, tako da se na nekaterih delih malo vidi.
No, ampak sedaj je kura tu. Za fotko sem jo obesila kar na hladilnik, zato takšno ozadje.

Darilo za Klaro

Sicer deklice ne poznam osebno, zgolj po pripovedovanju. Včasih v neko idejo vložimo več truda in osebne note kot drugje. Tudi tu je bilo tako. Mogoče zgolj samo zaradi imena, ker je soimenjakinja moje hčere.
Kompletek je štiri delni. Žal nisem uspela vsega fotografirat, saj je zmanjkalo baterije pri aparatu, darilo pa je moralo od doma. Po dolgem času sem se spet lotila delanja vrečke. Saj kakšno manjšo narediš sem ter tja, te večje pa so resnično problematične. Vsaj meni. Mogoče pa nimam pravega sistema? Ampak nekako mi je vendarle uspela in izpadla dobro.
Motive sem sestavljala, večala, manjšala...računalniško.

Za samo voščilnico sem naredila 3d predlogo. To je vedno atrakcija na otroških zabavah......debelušaste voščilnice. Otroci se jih tako radi dotikajo in obračajo in gledajo kako je to sedaj skupaj "zletelo".
Potem pa je bil tu še prikupen mesečni planer, ki to lahko je ali pa ne. Tega nisem več uspela slikati (mislim notranjosti). Izdelanih lističev v notranjosti je namreč 12, kot je 12 mesecev. Ampak imen le teh nisem napisala. Bil je to zgolj eden od predlogov obdarovanki, lahko pa služi tudi mnogo drugim stvarem.
Ta največja v velikosti malega zvezka pa je pravzaprav pobarvanka, ki ima dodanih tudi nekaj listov s črtami in prikupnimi figuricami za pisanje. Motivi so času primerni -bolj velikonočni. Notranjost je pravzaprav narejena iz odpadnih materialov. Stari koledarji, ki so prepognjeni na polovico in lepljeni skupaj.

Klari je bilo darilo všeč in to šteje.