nedelja, 30. november 2008

Zadnji rojstni dan v tem letu....

....se je končno po petih dneh končal.
Mislim, da bi lahko spala in spala, pa mi slaba vest, ker sem morala te dni zanemarit delavnico, ne da miru. Slaba vest pred samo seboj. Vsakič ko sem stopila noter, me je zamikalo, da bi naredila to ali ono, pa se je že iz kuhinje oglašala signalna ura, da je nekaj pečeno ali kuhano.

Kuhinja je bila te dni na udaru. Pravzaprav kar ves teden in ne morem in ne morem se znebiti občutka sladkobe povsod okoli mene. Toliko mafinov mislim da nisem spekla v celem letu. Res pa je, da so pri nas ta praznovanja tako, da je vedno vse domače proizvodnje, nič tistih klicev za pice in podobne zadeve. Včasih pomislim...naslednjič pa......? Ampak ko pride naslednji rojstni dan, spet ponovimo vajo.


Skratka tale november je bil v znamenju mafinov: čokoladnih, kakavovih, sadnih, bananih, vanilijevih.......

Močno preko 100 jih je bilo pečenih za tri praznovanja: s prijatelji starejše generacije (kaj hočem, se druži tudi s takimi malo pod in malo nad 20, čeprav je sama dopolnila komaj 9), s sorodniki in sošolci.

Mislim, da bom kar nekaj časa sanjala te mafine in vse gore pomfrija, krompirjevih kock in domačega čipsa.

Je pa vseeno lepo imeti takšnih rosnih 9 let. Ko si še čisto neobremenjen in je tvoj svet največkrat ena čudovito fantazijsko popotovanje. Več slikc pa v albumu.

In še vabila na rojstni dan.

torek, 25. november 2008

Še en projekt je pod streho

Včerajšnji dan, ko so naletavale snežinke in je pobelilo pokrajino, je bil prav idealen za peko piškotov. Prav gotovo poznate tiste znamenite razpokane piškote? Ravno ti so včeraj zadišali v naši kuhinji poleg orehovih rogljičkov. Za vse tiste, ki jih pa ne poznate...recept. Čisto preprost, primeren za packanje malih ročic in pa končen slasten izdelek, ki se ga branijo le tisti, ki ne marajo kokosa.

RAZPOKANI PIŠKOTI

250 g kokosove moke

120 g čokolade v prahu
100 g zmletih orehov
250 g sladkorja v prahu
3 jajca

sladkor v prahu za "posip"

Rumenjake ločimo od beljakov. Rumenjake, kokosovo moko, čokolado v prahu, orehe ter sladkor zmešamo in dodamo sneg iz beljakov. Iz mase naredimo kroglice, ki jih povaljamo v sladkorju v prahu. Piškote naložimo na rekač, ki smo ga obložili s peki papirjem in jih pečemo 5 - 8 minut na 200 stopinjah, oziroma dokler piškoti ne razpokajo. Ohladimo jih na pekaču.
Po končani peki so še dokaj mehki, kot bi ne bili pečeni. Pa so. Masa se pri oblikovanju kroglic malo prijemlje na dlani, vendar se jo da lepo oblikovat
.

Razlog, da so se "dogajali" piškoti, pa je jutrišnji hčerin rojstni dan. Kot prvo bo mini šolsko praznovanje z majhno simbolično pogostitvijo in za letošnje leto sva izbrali tele prikupne škatlice. Delane po načrtu, ki zahteva le veliko rezanja, drugače pa prav preprost.
Na karton sem si naredila šablone. Načrt natisnem ali narišem, ga nalepim na trd karton in obrežem. To potem uporabljam kot šablono za obrisovanje vseh naslednjih delov.
Bele osnove in roza "kupčki". Za te kupčke je bila zadolžena moja devetletnica. Vsakega je s čopičem premazala z lepilom in posula z bleščicami in mikro perlicami. (tu le opomba: bleščice sva dodajali le na eno stran izdelka, se pravi škatlice; druga stran je brez bleščic, le okrasni papirji). Sledi sušenje. Mama (se pravi jaz) je med tem rezala spodnje prekrivne dele iz valovite lepenke, sestavljala škatlice. In včeraj sva jih družno dokončali. Ostalo je le še polnjenje z dobrotami.


sobota, 22. november 2008

Trije angeli -Trije prijatelji

Očitno sem zadnje čase veliko skupaj z angeli. V božični delavnici je nastal eden, pa na cesti je bil z nami in danes.....za danes mini zložen album treh angelov, res pridnih in čudovitih otrok, treh nerazdružljivih prijateljev, katerih eden danes praznuje rojstni dan.

Takole nekako izgledata prva in zadnja stran albuma. Sem sliki združila v eno samo. Sicer mi je bilo malo težko tole narediti, ker sem zaradi bolezni delala zadnji trenutek, pa še dobra pravzaprav nisem in me je dopoldansko stanje ob tem delu čisto izmozgalo.
Osnova je malo trši karton, ki pa se še vedno lepo prepogiba. Oblekla sem ga v darilni papir medvedkov, ker pri roki nisem imela popolnoma nič bolj primernega.
Notranjosti, ali dodani notranji listi, so popolnoma različni.
Kako pisano je vse skupaj, se vidi na tejle mix sliki. Nekateri notranji listi so dodajani s pomočjo vrvice, drugi se odpirajo navpično, spet drugi porezani diagonalno. Sike niso neka kvaliteta, saj sem jih prav na hitro natisnila kar na domači tiskalnik. Poizkušala sem zgolj ujeti nekaj njihovih skupnih druženj (zelo različnih) in kot spomin dodala več slik tistih dveh, ki ne praznujeta.




Za notranje dekoriranje ni bilo prav nič časa.


Tako sem uporabila zgolj nekaj majhnih polžev, rožic in pikapolonic, ki sem jih imela narejene že od prej, na zalogo.



Album sem delala po velikosti škatle angela, ki je narejena iz 1/4 servetka, tako da smo ga shranili v škatlo. Poleg je še ena prav takšna škatla, ta pa napolnjena z bonboni.

Še isti motiv in velikost angela na lepenki -kot slika. Za obešalo sem uporabila kar naravno vrvico in z enako vrvico tudi povezala skupaj vse tri elemente darila.....nič papirja, nič drugega zavijanja. Le majhen lesen jelenček je pritrjen v spodnjem desnem vogalu vrhnje škatle, saj je danes tako zelo dišalo po snegu.

torek, 11. november 2008

Dobri stari medo

Mali ali velik kosmatinec, vseh možnih barv, velikokrat pentljami okoli vratu.......prav gotovo je še vedno najbolj pogosta igrača ali pa sploh ne toliko igrača, kot ljubljenček, ki pač v resnici ni živ, ampak ga oživlja šele naša domišljija in lik, ki mu je tako lahko in preprosto pripisati takšne ali drugačne karakterne poteze, ki so nam ljube in nas osrečujejo.

Izbrala sem prikupen servietek, kar pomeni, da tile medvedki sodijo v servietno tehniko. Je preprost motiv, saj se na eni strani servietka pojavljajo vsi štirje motivi in je tako pravzaprav misli o tem, kako in kje ga bomo obrezali, praktično skorajda nič.
Obrezane konce sem lepila na enobarvna ozadja. Tokrat ni vse obrezano v tankih linijah, ampak sem dveh npr. puščala širši stranski rob. Preprosto zaradi tega, ker sem vedela, da želim, da uporabim tudi "pricking" ali nekako po naše....luknjanje papirja. Pri tem uporabljamo razne igle, šivanke, bucike, žebljičke.....pač vsakdo se znajde po svoje, če seveda nima točno tistega orodja, ki je temu namenjeno.

V prickingu sicer nisem ravno doma, ga pa rada na tak preprost način kot tule, uporabljam. To so tisti drobni detajli, ko nekako izdelku vdihneš dušo.

Za ozadja sem izbrala zabrisne, zamegljene medvedje šape, s tistimi značilnimi ostrimi medvedjimi kremplji. Po en krempeljček pa sem pustila....brez zamegljevanja, saj sem ga uporabila kot dodatek, "embellismet" pravijo temu v tujini.

Tudi ta je lepljen na črn papir in enobarvno ozadje, obrezan pa v krogu. Oba dela sta na osnovo pritrjena s pomočjo 3d traku.
Pri vsaki izmed štirih sem uporabila še kakšen dodatek kot: vrvico, pentljo, trak.

Osnova voščilnice je bela.

Pa še moj NAMIG:
motivi telih medvedkov so zelo primerni za izdelavo raznih kompletov, saj voščilnici lahko dodamo še kaj drugega: mogoče sliko, naredimo okrasni ovitek za zvezek, album, lahko a motive uporabimo tudi za izdelavo igre spomin ali jih za majhne otroke razrežemo v preproste oblike za sestavljanje. Sama sem te motive uporabljala tudi pri izdelavi otroške torbice za darilo hčerini sošolki.

četrtek, 6. november 2008

Oh, ta košarka!!!!





Tale kompletek z dvema različnima motivoma pa sem naredila za prijateljico, katere oba sinova sta športnika. Saj veste: treningi, pa ob vikendih tekmovanja, ki popijejo predvsem staršem veliko živcev.

Prvi motiv je živalsko obarvan, z dodanim košem, žogo in napisom GREMO NA ZMAGO!!!!. Je kolažno sestavljanje, osnovni motiv pa sem sestavila računalniško in ga potem izmenično lepila na črn in oranžen papir. Napis je prevlečen z oranžnim gel pisalom.

Naslednji motiv pa je delan v 3d tehniki.
Gre za žogo, ki je izgubila koš. Motiv se mi je zdel tako zelo prikupen. Sestavljen je iz treh plasti.

Oukvirjeno ozadje posnema košarkaško žogo. Lepljeno je na dva oranžna in en črn papir.
Prav tako napis KJE JE KOŠ? Oba dela sta na ozadje dodana s 3d trakom.

Vse voščilnice, kartice so manjšega formata.

sobota, 1. november 2008

Učiteljica sova

Saj pravijo za sove, da so tiste....pametne živali.
In jaz sem tako izbrala sovo učiteljico.

V samem motivu ima v roki šolsko kredo in pa seveda značilno "pametno kapo" kot ji pravim jaz, dodala pa sem še številke (jah, matematika!) in jih s pikami povezala s sovo učiteljico.
Vzorčasto ozadje in bordura sta delana v barvah osrednjega motiva., Prav tako okvir okoli sove. Številke se vozijo na kolesih in sem jih vzorčasto porisala z gel pisali, te lepila na moder papir, obrezala v tanki liniji, na osnovo pa dodala s 3 d trakom.