Zaplula je barčica moja.........

Včasih je prav zanimivo, kako pozabimo stvari, za katere poprej mislimo, da tega pa res nikoli in nikdar ne moreš pozabiti. Tako se je dogodilo našim papirnatim ladjicam.
Tri "pametne buče" pa se niti ena ni mogla spomniti, kako se naredi ladjica iz papirja. Noro! Tako so bile naše ladjice vseh mogočih oblik, ki so jih lahko skupaj spravili naši prsti. Samo da so zdržale na vodi. Nekatere dlje, druge precej manj.
Vsaj te štiri, ki sem jih na koncu dodala, ne bodo potonile. In doma smo si potem v knjigi pogledali, kako se naredi ladjica in sedaj znamo. Za drugič, za druge spuste po reki, ki nas bo kmalu spet poklicala k sebi.

Pa pride policaj, pa.........

Saj poznate to besedno igrico, ko se morajo prav vse besede začeti na črko P ? No, ampak ni bila na vrsti samo ta igrica, ampak čisto pravi policaji, na čisto pravi policijski postaji.
Še prej pa.......noga do noge (leva noga s prsti do pete tistega pred teboj), v krogu, postavljeni po velikosti.
Krog se že lepo formira in sedaj je treba......
....tistemu za teboj sesti na kolena in se podati na vožnjo,
ki se kmalu konča z razbitjem kroga.
Skupna malica.
In po 18 opravljenih nalogah, igri v parku, plezanju po drevesih........pa čisto zares na policijo.

Več fotografij pa tule.

Dolgo vroče poletje (3)

Ena glavnih značilnosti poletja pri nas, je prav gotovo voda. Pa mora biti to vedno morje, bazen, jezero ali reka? Ni ravno nujno. Lahko je to tudi čisto preprosto vedro.
Tokrat sem dodala tri simpatične živalice za vse simpatične otroke zabavnega vedra.
Motivi so sicer narejeni za 3d tehniko, vendar pa sem ta del zaenkrat izpustila, ker bo album pred samo svojo končno podobo šel še v primež na lepljenje.

Le kje neki naj bi bil?....zaklad namreč

Nova fotoreportaža, čisto kratka, čeprav nas je do samega zaklada vodilo skozi raznolike uganke kar osem korakov in na koncu še 9-i, tisti, ki je dal "piko na I".

Pa kar na pot...je potrebno po fazah prehoditi in uganiti vseh osem sestavnih delov.
Danes bolj na hitro, mogoče bolj z obrobnimi dogodki, kot pa vsemi ugankami in zankami, saj bi bilo tega resnično preveč.

Spusti po takšnih in drugačnih klančkih.......

Konji ob poti.
Ena izmed skupin.
Osje gnezdo ob poti.
In že tik pred koncem odkritja, ko se je ob navodilih pognalo čez drn in strn.........
...pa je tu! Zaklad.

Kaj je skrival? Nekaj sladkega, nekaj dobrega, nekaj kar si lahko delil tudi z drugimi, jim mogoče celo podaril....kakorkoli.

Več fotografij pa v albumu.

Dolgo vroče poletje (2)

Naslednji listi albuma v nastajanju.
Včasih naša življenja zaznamujejo dogodki, ki se navkljub svoji nepomembosti globoko vtisnejo v naš spomin. Tako je bilo v letošnjem letu s temi novi ptičicami, ki so se izvalile v naši valilnici.
Te majhnosti ne moreš pozabiti nikoli.
Drugi sklop (levo) in pa dva lista popreje je iz čudovitega dneva na Bledu, ko smo čarali, družili z Živčki, se kopali, veliko hodili, na štantih občudovali izdelke iz posušenega cvetja (predvsem nakit)............

Dolgo vroče poletje

Bo že držalo!
Saj pri nas je nekako običaj, da se poletje začne za prvomajske praznike(natančnost do tedna gor ali dol je popolnoma odveč). In letošnji so bili že tako zelo topli, kot bi bilo pravo poletje (tisto o dežju, ki je tudi bil, pa kar malo zamižimo). Konča pa se nekako "prosto po Prešernu" pravimo pri nas. Čisto odvisno od vremenskih prilik in neprilik.

Postopoma nastajajo listi iz tega albuma. Lani sem ga izpustila, saj so nastajali bolj tematski albumi.
Listi nastajajo čisto naključno, nič po kakšni zapovedani časovni premici. Pač zagrabim tisto, kar me trenutno povleče in od česar imam fotografije na zalogi.
Prvi sklop je Mladost. Gre pravzaprav za Teden mladih v Kranju in tako združimo zabavno z nekaj igre, veliko hoje ter začinimo še s kančkom učenja...tokrat zgodovinskega.
Kako pravzaprav izdelujem tale album.....kdaj drugič, ko bom imela čas, da mogoče kakšen konček priprav poslikam. Gre pravzaprav za A3 liste, ki so prepognjeni na polovico.
To je tiste vrste album, pri katerem ne kompliciram z papirji, predvsem ne nabavljam novih, ampak porabim razno razno ostanke. Kakšen papir pa vmes po potrebi tudi naredim.
Kot npr. ta v nekakšnem simetričnem črtastem vzorcu.

Nismo samo potepuhi

Ko sem na svojem prvotnem, glavnem blogu prosila za pomoč okoli SONCA, mi je tudi naša najmlajša seveda takoj priskočila na pomoč. Tako je nastalo tole sonce.
Super!
Se vidi, da ne hodim več v šolo in s takšnimi preprostimi izdelki sploh nisem več na tekočem. Vidite...se naredi, da pišče več ve kot kura.

Nedavno pa se je spet malo lotila ATC-jev. Sem bila prav presenečena.
Vsi so narejeni čisto samostojno, le po moji škatli z raznimi malenkostmi je brskala. Tisti, kjer ji je seveda dovoljeno. Tako da, če še kdo kaj menja te male kartice in mu je kakšen njen všeč........
Kolesarimo in tečemo v okolici, se učimo kuhati.................

Jezero je, jezera ni

Sončki so se tokrat zapeljali proti notranjosti Slovenije.........Le kam neki?
Pogovori, petje, pisanje vtisov za nazaj.
In že je tu cilj. Srečanje z knjižnimi junaki Butalci, ki naj bi domovali prav tu nekje, v teh krajih namreč.
In seveda glavna zanimivost.........maketa. Za čisto resnično se je izkazalo tisto, o čemer govori naslov objave.
Šaljive in gibalne igre na prostem ter predvsem veliko smeha, med tem, ko se je prva skupina že vozila z lojtrnikom.
Tudi druga skupina gre na pot k jezeru, ki se je napolnilo pred 14-imi dnevi.
Glavna gonilna sila sta bili tokrat Breda in Cofka.
Po kosilu pa zbor in odhod proti avtobusu. Seveda pa to ni pomenilo, da je dneva že konec. Le v smeri doma se je mahnilo.
Da bi razumeli množico fotografij iz njihovega sončnega življenja, pa morate biti Sonček.
Tole je npr. prizor iz slike Peka pice in tole ni nič drugega, kot oliva na pici.
In dvomim, da bi vedeli, da je tole pravzaprav le prt v karo vzorcu, na katerem je vsak dan razprostrta malica.
Tale prizor bi lažje ugnali. Je pa iz neme slike jahanja konj.
In spet malo težja. Tole ni samo igra. To je pravzaprav en delček iz čudovitega prikaza polstenja volne.
Sedaj pa čisto zares proti domu.

Med grajsko gospodo

Zanimive ure preživete v duhu srednjega veka, med vitezi in gospodičnami, knjigo o Pepelki in vse tja do grajske gospode v čudoviti grajski dvorani, ki je za nas zaplesala nekaj plesov.
Da pa smo do tja sploh prišli, je bilo potrebno sešiti opravo tudi za nas.
Pričakali so nas konci blaga, gumbi, šivanke in sukanec, škarje.....in pridne roke so kaj hitro ob bujni domišljiji oblikovale srednjeveška oblačila.

Sledila je modna revija vseh kreacij mičnih gospodičen.
Prihod vitezov v bojni opremi, kot tudi prikaz boja.
Brez da bi plesali, se za srednji vek res ne spodobi. In v vsej čudoviti opremi....
Grajska gospoda pa se je potrudila in tudi nas naučila plesati.