Ko si star 10 let, je pomembno....

Kako znajo otroci biti včasih skromni v svojih željah....

Ko si star 10 let, je pomembno:

Predvsem, da  imaš lego in lego in........spet lego. In ne glede na to, da si ženskega spola, je fajn, če je to kaj v povezavi s kolesi. Saj ne, da kaj drugega ne bi bilo dobro, ampak.....Imeti moraš čisto svoj koš za smeti in nekaj denarja na zalogo in po možnosti vsak dan drugačen tatu nekje na vidnem delu svojega  in veliko ogledalo (90x60) v svoji sobi.

Seveda ne gre brez mačjega pomočnika. Ta je povsod zraven.....pri legicah ali domači nalogi, na poti v šolo ali trgovino,  pri igri zunaj.....zdaj v šolski torbi, naslednji trenutek s teboj gleda tv, ali "pomaga" sestavljat legice.

Dobrodošli so tudi kakšni dekorativni predmeti

in pa to,

da si sam kupiš nove znamke za v album.....

Pomembno je, da si član tega ali onega društva (tri nova v tem letu, četrto na obzorju), da preplezaš stene do njihovega previsa in pri tem uporabljaš svojo priljubljeno vrečko z magnezijem, ki ga je potrebno na vsake toliko stresti  po tleh, ker se to pač vsem dogaja in da je tvoj najboljši prijatelj Maček, ki je še malenkost bolj nor kot ti sam in zaradi tega lahko rečeš "Midva sva najboljši par!".

Drugače pa.....

LEGO je ZAKON!

Ps: zaželjeno je tudi , da imaš internet, da lahko vsak dan brskaš, ali kdo prodaja kakšne legice, ki jih sam ne potrebuje več.

Preobrazba

Včasih je potrebno spremenit svojo zunanjo podobo......

Ubežati za trenutek od tiste tako običajne vsakdanjosti.....

Za trenutek postati nekaj drugega.....

Pa čeprav ni pustni čas.

BOO!

Tale blog v teh tednih kar malo miruje. Je že pač tako, da šola res ni ravno najbolj zanimiva zadeva na svetu. In da poleg šole in še drugih dejavnosti velikokrat zmanjka časa za kakšna ustvarjanja, packanja in podobne traparije.
Pa vendar ga je bilo neko popoldne toliko, da sta hčeri čarali tole dekoracijo pred vrati. Kadar sta oni dve na delu, predmeti nevarno izginjajo in dobivajo noge in nove podobe.
Čisto spredaj so gobe iz divjega kostanja, ki jih je morala zaradi trdote rezljati mami.
Buče so manjše, ker nisem pustila nobene kupit.
In duhci so zaradi izpostavljenosti vremenskim prilikam in neprilikam kar iz kavnih filtrov.

In zakaj BOO! naslov?
Naj se še tako branimo tega tujega praznika, je vseeno tu. Vsako leto bolj. Včeraj je bila pri nas v šoli zabava na to tematiko(po šoli, v večernih urah, se razume). No, ne čisto prava zabava, pač pa ura in pol učenja angleščine skozi like tega praznovanja, spoznavanje običajev, hrane, obdaritev......
Tudi naša tamala je pripravila dvoje različne kompletke, ki so bili družno skupaj dani v nekaj več kot pol ure, saj za kaj več ni bilo časa. Motiv je tokrat kar barvan (od Dustina Pika -jap, tudi za barvanje ni bilo časa). Moje delo je bilo le, da sem dodala napis.

Jesen

Veselo skače naokoli te dni....jesen namreč.
Zrcali se v očeh tako otrok, kot prijaznih likov tega časa in prikimava v dobrodošlico pred vhodnimi vrati.

Zunaj..le nekaj metrov proč pa so ostali večni mogotci.........
...ki jih prav nič ne ganejo prihajajoči strašljivi liki jeseni izpod otroških rok....

Fotografije iz včerajšnjega otroškega boljšjega sejma.

Izzivi

Med vsemi pripravami za novo šolsko leto, izpolnjevanjem raznih obrazcev......se mora človek malo spočiti, da ne pregori že čisto na samem začetku.

Nov list iz Sončnega albuma prikazuje utrinek iz dedkovega rojstnega dne, ki ga je praznoval skupaj s sončki, sredi gozda, nekaj pod vrhom slapu Peričnik.

Ja, Sončni album še ni dokončan in kar še nekaj fotografij me čaka. Prijavljam ga na izziv pri Charisma Cardz.

Naslednja je narejena po predlogi na The Fresh Batch.

Velikost je amerikanka, barvala pa sem s pasteli.

In še ena je nastala, z malo pošastjo iz FSS. Prijavljam pa jo na CardPatterns, saj je delana po njihovi predlogi.

Še čisto zadnja pika na "I"...za to leto

Sončki, sončniki, sončni tim in še množica drugih smo se včeraj zbrali na zaključku letošnje sezone. Do prihodnjega leta....mar ne sončki?

Več o SONČKIH in SONČKOVIH POČITNICAH si lahko ogledate na uradni spletni strani.

Tule pa le nekaj utrinkov.......
Pri picopeku smo lahko naredili čisto svojo pico, jo spekli in seveda....pojedli
...ali pa jahali čisto pravega konja.....
Se udeležili teh ali onih delavnic......
...se npr. naučili pletenja z prsti.
Jedli smo pečeno kuruzo in sveže pečene palačinke izpod spretnih prstov očetov.....
...in zaplesali skupaj s pomočjo čarovnika Grega.
Za konec pa še samo tim, ki se je trudil, da je sončkovo popoldne zaživelo in živelo.
In da ne pozabim..............še čisto na koncu...........



Torta ob letošnji polnoletnosti:


Sončki...............nasvidenje do prihodnjega leta.Več fotografij pa v albumu.

V tem tednu pa vsi skupaj skačemo v šolske vode. Mislim, da nas čaka veliko zanimivega in predvsem takšnega, kar se moramo in se bomo z veseljem naučili.

Nazaj iz kratkega dopusta in sončni album gre dalje

Po čisto prekratkem dopustu, ki je bil spet (kot vse naše počitnikovanje letos) v znamenju gibanja, zdaj tu - zdaj tam....enkrat v vodi, drugič v čolnu, z lokom v roki, med čredo koz, podiranju dreves na obrobju gozda....skratka čudovito in prekratko.

Ampak album mora iti dalje. To je bilo pravzaprav vse, kar sem pogrešala na dopustu.....papir. Pa čeprav sem tudi tam na čisto drugem koncu Slovenije imela v času dopusta dvoje delavnic za skupino otrok, to ni bilo to...ni bilo moje delavnice, ustaljenega reda (beri: papirčkov po tleh, vonja po raznih lepilih, vse na dosegu roke......).
Narejenih je nekaj listov iz dneva, ki se je poimenoval "Iskanje zaklada".
Ta dan je zaznovala reka Sava in obrobni tereni ob njej. Veliko hoje, ugank...pod žgočim soncem, ki je pripekalo ves dan.
Temo Zaklad sem sicer že dokončala, vendar pa moram počakati, da se mi napolnijo baterije v foto aparatu.
Vs fotografije albumov so v albumu (za tiste, ki jih ne zanima moje čvekanje).

Še nekaj utrinkov iz zadnjih potepanj.......
Poskrbeli smo za čredo koz na odročni in zapuščeni kmetiji, kjer smo tudi krčili gozd, kurili šavje, v župnišču skuhali kosilo za vse pridne roke....
Se vozili in vozili po Krki........
Ko smo že bili blizu, seveda skočili tudi v Čateške.....
Imeli tro dnevni tečaj iz lokostrelstva........

Le pesek in voda in topli sončni žarki......

Malce sem v albumu preskočila vrstni red, ampak saj to niti ni tako zelo pomembno.
Za nekaj trenutkov sem skočila na morje in obudila nedavne spomine, ki so še zelo živi.
To stran prijavljam na dva izziva.......in sicer pri Colour Crete, kjer sem se poslužila barvne sheme in pa na The Pink Elephant, kjer je tema Poletje.

Pa pride policaj......dokončano

Še eden izmed sklopov sončkovih dni je spravljen pod streho. Tokrat na videz hudo resna zadeva, pa vendar......
Te vrle može v modrem vendar moramo vzeti hudo resno, pa čeprav mogoče za otroke vse to skupaj izzveni kar malo zastrašujoče. A če ste sonček, se tudi ti strahovi odpravijo in strahovi postanejo prijatelji.
Ni ovir, ki jih ne bi zmogli premagati.
Tokrat jutranji krog malo drugače.......

Dirka po Radovljici te utrudi in malica je še kako teknila. Ta dan (zaradi številčnosti) razdeljeni v dve skupini, ki sta se menjali pri opravilih za tisti dan.
Naloge, naloge in spet naloge.......18 jih je bilo potrebno rešit.
In čisto na koncu za vsakogar (tudi za mene) sladko darilce s čudovitim posvetilom.
Takole pa so s pesmicami zapolnjeni "prazni prostori" v albumu. Seveda s pesmicami, ki jih prepevajo sončki.

Tudi Cerkniško jezero je dokončano

Saj ni bilo veliko tega za narediti, pa vendar me je nekaj nekje "bremzalo"......
Slike nekako niso hotele iti skupaj tako, kot sem si sprva zamislila in potem je bilo potrebno delati spremembe.
Drobni detaili, kot to kako je ime konjema, ki sta nas vozila okoli, so seveda tudi pomembni.
In seveda jutranji zbor pod lipo.
Še dve strani.......
...pravzaprav štiri posamezne.