Mi pa spet praznujemo

Konec januarja zaključujemo z rojstnim dnem, ki je eden izmed mnogih v tem letu.

Origami škatlice

Te škatlice so romale v šolo. Ker gre za večje otroke in zgolj predvidevam, da veliko njih na samo škatlo ne da nič, pač pa zgolj vsebino v njej, se nisem prav posebno trudila s tem, da bi jih okraševala ali uporabljala kakšne posebne papirje. Dejansko je tu šlo zgolj samo za embalažo za hrambo.
Za fiksno zapiranje sem uporabila kar trakove drugih barv, ki se na škatlo nataknejo(skupaj so lepljeni z dvostranskim lepilnim trakom) in na njih samo dodala majhen napis, ravno toliko, da nekaj je.

Mapa album za darilo

Tudi ta mali parkelj :) bo danes od mene dobil album s spomini na lansko poletje, ki smo ga preživljali na Dolenjskem.
Spomini so prelepi in upam, da mu bo všeč in ga bo vestno hranil, saj čez leta takole, ob fotografijah obujati spomine, res pomeni veliko. Tega se niti jaz kot otrok nisem zavedala in vem, da tudi naši otroci mislijo, da spomini kar vselej ostanejo tako zelo sveži kot na začetku. Z leti marsikaj pozabimo.
Odločila sem se za mešanico digitalnega in ročnega.
Sestavljanje skupaj pa je harmonika stil. Vsega skupaj je osem dvostranskih listov, velikosti malega zvezka. Osnova malo trši papir+barvni papir preko+fotografija+dodatki in ročno pisanje ali okraševanje.

Kako sem izdelala osnovo za album

Izbrala sem lepenko in ovojni papir za oblačenje.
Mapo sem sestavljala iz treh kosov lepenke, se pravi s sredinskim ozkim vložkom.
Takole izgleda osnova: lepenka oblečena v rdeč papir s pikapolonicami (nič bolj pametnega ni bilo pri roki), v notranjosti pa enobarvni siv papir.
Iz drugega kosa kartona sem po enakem postopku kot osnovo, naredila še notranji del. Sredina je zložena v harmoniko (za osem listov), oba stranska dela pa sta daljša in oblečena v rdeč papir. S spodnje strani je preko lepenke lepljen še "vložek" iz kartona, ki harmoniko fiksira. Vse to pa je potem lepljeno na osnovne platnice.


Sedaj pa gremo nasproti kuharskim dogodivščinam.........hrana, torte, peciva.......

Kličemo toploto, prebujanje, rojevanje novega......

Mična gospodična je prebudila željo po več toplote, žvrgolenju ptic, pogledu na brstenje vse naokrog, cvetoče travnike in bose noge, ki se dotikajo jutranje rose na mehki travi.....
Najmlajše dva sta že nestrpna in bi se podila po otroških igriščih, z bosimi nogami preizkušala temperaturo vode v bližnji reki......Naša družina več kot očitno ni zimski tip.
Zatorej za danes svetle barve, cvetoče veje, rožice, lahka poletna oblačila......Uhhh..kje so še ti časi? Čisto možno da je vsemu kriva vročina, ki me že dva dni drži v krempljih.

Ps:prozoren cvet dodan na pentljo je spet uporaba industrijskih ostankov.

Pri meni se vedno kaj dogaja

Ustvarjamo referat

Kljub včeraj zelo zasedenemu dnevu, ko se mi že vse skupaj sploh nič več ni dalo, je bilo vendarle treba v delavnico, da je Ana dokončala svoj plakat za predstavitev, ki ji je bila določena. Tudi sama je že bila naveličana učenja in tako sva luknje mašili z ustvarjanji.
Poleg plakata (ki čisto slučajno nosi naslov VALENTINOVO in GREGORJEVO) je tako nastalo še nekaj dodatkov: majhnih voščilnic (s štempiljkami in pa kolažnih) in mini svitkov z enim od všečnih verzov in knjižna kazala izdelana s servietno tehniko.

Plakatu je dodala še prevod besede Ljubim te v 20 jezikih (to je bilo smeha ob poizkusih polomljene izgovorjave) in pa manjše okrašene lističe z raznimi verzi.
Je čisto običajna deklica, ki rada ustvarja takšne malenkosti. Predvsem veliko raje, kot pa se uči .)
Vmes je prišla še ena študentka, ki letošnje leto pavzira in jokala in stokala, "kako je nihče ne mara". Pa sem jo "oborožila" s srčkastim knjižnim kazalom in ji razložila, da jo imam rada. In tako je Ani zmanjkalo eno knjižno kazalo za njeno predstavitev. Pa se je bilo treba spet lotit dela.

Lepimo servietke
Dogodek ravno sovpada še z enim drugim (na coc-u) in tako sva z Ano tole malo fotografirali in dokumentirali. In seveda na koncu še izdelali manjkajoča kazala. Za blogerice slovenskega prostora sicer nič novega, za tiste, ki pa tega še niso počeli ...nekaj čisto osnovnih podatkov. Seveda po sistemu, ki ga uporabljam jaz, ker se je izkazal za učinkovitega in cenovno sprejemljivega.
Se hkrati opravičujem za moj ne čisto pravilen prevod, vendar se angleščine nisem nikoli učila (sem bila usmerjena v nemške vode), vendar ga dodajam zaradi članic coc-a.


Uporabljamo katerekoli papirnate servietke ali robčke, ki so potiskani.

We are using whichever paper napkin or handkerchiefs, that are pushed.






papirnati servietek najprej razplastimo, ker uporabljamo samo zgornjo, potiskano stran.

first take the paper napkin to pieces - layers, because we are using only upper, pushed side -layer.





Motive obrežemo kakor jih potrebujemo ali toliko, da niso preveč veliki zaradi lažjega lepljenja

cut motives like them need or this much, that they aren't too large because of lighter gluing





pripravimo si še bel papir, čopič, lepilo, peki papir in likalnik

prepare white paper, brush, glue, to batch paper and iron

vklopimo likalnik

turn on iron




bel , malo debelejši papir natanko namažemo z lepilom

spread white, little fatter paper precisely with glue







preko previdno položimo razplasten kos servetka

over paper carefully put down the upper layer of paper napkin







prekrijemo ga s peki papirjem in polikamo z likalnikom na nizki temperaturi -cca 20-30 sekund

cover it with bakers paper and iron it on low temperature for about 20-30 seconds

peki papir previdno in predvsem počasi odstranimo iz podlage
carefully and above all slowly remove bakers paper from base

KONČANO!!!
Kadar jaz motivov ne potrebujem takoj, jih shranim v kakšni knjigi, da se lepo poravnajo.
Ostalo je samo še narediti manjkajoča knjižna kazala.

Ko se zavrti nogometna žoga

Pa so spet prišli na vrsto fantiči.
Tokrat športna varianta enega še vedno najbolj priljubljenega in množičnega športa...nogometa.
Predlogi sem imela pripravljeni mislim da..... že več kot pol leta. Pa se kar nista hoteli sestaviti sami. Dobila sem ju od ene članice coc-a skupaj z še nekaj drobnarijami. Sta preprosti trodelni 3d predlogi, pa vendar lepi.
Z izbiro ozadij sem tokrat imela kar precej dela in prav nič mi ni bilo všeč, sodilo skupaj. Na koncu sem se (sicer mi ni jasno po kakšnem ključu?) odločila za tole kar je na sliki.
Osnova je bela, klasična velikost, ozadja so moja lastna. Tale s čevlji in žogo ima dodano še modro papirno vrvico, tista z medvedom pa moder satenast trak. Dve različni ozadji sem rezala diagonalno in ju potem lepila na modre papirje. Na ozadje v zamegljenih rdečih tonih sta dodani s 3d trakovi.

Te rad/a imam malo po medvedje

Je malo trajalo, da je nekaj nastalo, ampak je!

Tu so bile dolge časovne faze od odtisov, do barvanja, iskanja pravih kombinacij in sestavljanja. Uhhh..!!!! Kako človeku odleže, ko se znebi nečesa, kar ga bremeni.


Torej...enkrat on in drugič ona. Mislim seveda medvede.
Prva je medvedka, ki sem jo barvala s tapkanjem večje površine in manjše z gel pisali. Papirji so moje izdelave, osnova voščilnice bela
Enobarvni papir sem senčila z zeleno blazinico, sredinskega zelenega z rjavo. Tam sta še dva odtisa nasmejanih src, tretji pa na rdeč papir in dodan s 3d blazinico. Napis sem naredila računalniško, rahlo pobarvala s pasteli in lepila na trši karton.
Še okrasna bordura, ki je v spodnjem delu naluknjana na rjavi del pa sem dodala še majhne rožice.
Naslednji je ...ON.....medvedek v srcu iz src. Srca barvana z gel pisali, medo pa spet s tapkanjem,
Prvo sem ga lepila na rdeč papir in obrezala s škarjami. Z 3d blazinicami je potem dodan na rdečo izrezano obliko, ki sem jo še okrasila z 10-imi zlatimi pikicami. Spet 3d blazinice in belo obliko, ki je senčena z rdečo in lepljena na belo osnovo.
Stranski borduri sta papirnat trak lepljen na belo in rdeč, naokoli zavezan zlat trakec in v njem oblika srčka. Pritrjena pa sta prav tako z 3d trakovi.

Stresna, potresna, gibajoča, premikajoča, glasna...

Tole pa sem uvrstila kar med posebne oblike, saj preprosto nisem vedela, kako neki naj jo definiram, saj ni čisto običajna, klasična.

Ne znam najti pravega prevoda za njeno ime in temu sem se prav pošteno nasmejala. Izrazi kot je : stresna, potresna.....so mi delovali tako negativno. Ko sem gledala Ano, kako se je vsa fascinirana poigravala z njo sem si v mislih dejala: Joj! Moj otrok je padel v stres!

Ampak šalo na stran. Saj samo ime niti ni toliko pomembno.
Spet ena rozika, vendar tokrat tudi s pridihom živahnosti. Da ne prevlada umirjenost nežne roza, prav gotovo poskrbijo temnejši dodatki in pa seveda....MIKRO PERLICE, ki se ob gibanju sprehajajo dem ter tja, kot bi bile žive.
Notranjost je poštempljana z drobnimi metuljčki v dveh različnih odtenkih. Na izrezan okvir sem s pomočjo dvostranskega lepilnega traku dodala prozorno trdo folijo, nanjo pa v popolnem stiku 3d trakove. Vsuvanje mikro perlic je zgodba za sebe in prav gotovo jih je v notranjosti malo preveč. Ampak te male pikice se obnašajo kot najživahnejša bitja na svetu in jih je prekleto težko krotiti.
Dodala sem še štiri vogalne rožice, satenast trak zavezan v pentljo, in spodaj tri kvadratke in na njih tri kroge z odtisom metulja (dodajano s 3d blazinicami). Barve sem izmenjavala, robove pa rahlo senčila.

Sedaj pa grem.....drugič ali Saj že veste da sem Simon

Saj se še spomnite tistih dveh z dečkom.....Sedaj pa grem......Še od takrat mi je ostalo nekaj odtisov, ki so se kar valjali in se mi vsake toliko časa "lepili" na prste. Včeraj (med lutkovno predstavo, ki mi jo je s svojim plišastim živalskim vrtom uprizarjala najmlajša) sem se odločila znebiti teh lepljivih sličic.

Pri prvi sem uporabila tri odtise različnih barv. Nič barvanja. Že odtisnjeni so bili z namenom, da ostanejo takšni.
Ne vem zakaj, a tale fantič me spominja na tistega "Saj že veste, da sem Simon, s kredo rišem dan na dan in poglejte čudo čudno, risba vsaka v hipu oživi...."
Nekako tako. Sem že kar malo stara za risanke.

Ozadje je že precej staro in je ostanek nekega velikega kolažnega albuma, ki sem ga delala. Narahlo je ob robovih potegnjeno z rjavo blazinico, lepljeno na rjavo in črno osnovo. Z razcepko sem skozi vse tri liste dodala napis HAVE A FUN, ki se je tudi že nekaj časa valjal v škatli z napisi.
Ko sem dodajala napis Happy birdhday m sem že računala na to, da ga lahko okrasna ploščica z vrtenjem prekrije. Moja hči pravi, da sem slabša kot otroci, kar se tiči igranja s takšnimi malenkostmi, ki me čisto navdušijo in prevzamejo.
Proti vrhu sem dodala okrasno čipko v belo zelenih tonih, ki je zaradi svoje grobosti in debeline mogoče primerna zgolj na takšne voščilnice. Preko čipke sta dodana prve dva fantiča v dveh etapah dodajanja s 3d trakom, tretji-sredinski, pa je dodan kar naravnost na ozadje. Še trije baloni z vrvico in to je to.


Naslednjega "Simona" sem barvala.
Prvo njega, potem ozadje in da je mera polna, sem ga še povsod naokoli okrancljala kot reklamni pano. :( Roka je kar sama tekla in delala pike in kroge, vijuge....In ker kot takšen res ni smel samevati, sem izdelala še borduro na takšen način.
Tokrat sem za podlogo tiskanemu papirju uporabila ročno izdelan papir, ki je kar peš natrgan. Manjši kos sem še senčila in ga potapkala po vsej površini. Sledilo je šivanje dveh gumbov v vogalčkih in ko sem že imela v roki šivanko in nitko, sem še Simona na ozadje kar prišila. V desnem okroglem robu pa sem ga podložila s koščkom 3d blazinice.
Tudi bordura je dodana s 3d trakovi.
Vse delčke (razen najmanjšega potapkanega) sem dodajala z rahlim zamikom.

Tako...sedaj pa grem :)

'The Marie Antoinette Award' in Nice Blog Award

Tole je priletelo kar iz dveh koncev(no ja, meni znano).
Ampak naj omenim tisti blog, od koder je prišlo kot prvo (le moja lenoba za takšne stvari je kriva, da na to kar malo pozabim) Leigh in pa iz slovenskega od Bolhe.
Ker mi je Leigh poslala na ta blog, bom nagrado prilepila kar tukaj.
Obema se zahvaljujem za zaupanje.

1. Link to the person who gave you the award/naredi povezavo do osebe, ki ti je nagrado podelila
2. Nominate 7 more persons/nominiraj 7 oseb za to nagrado
3. Link the nominees and let them know about this award/naredi povezave do teh 7 oseb in jim to povej
4. Post the award on your own blog/objavi nagrado na svojem blogu

Pa sem spet v dilemi komu podeliti naprej.
Hmmmm. Toliko blogov mi je všeč in si več kot zaslužijo nagrado. Vendar pa je vse že nekako popolnjeno.
Odločila sem se za Valito, čeprav se že nekaj časa ni javila s svojimi čudovitimi kreacijami. Od naših pa sem za danes izbrala Sultano, katere blog sem šele odkrila, a me je v trenutku navdušila s svojimi voščilnicami.

Naslednja nagrada pa je prišla od Tulpike, ki se ji na tem mestu zahvaljujem za nagrado, kot tudi za vse kratke obrazložitve s katerimi se je res potrudila.

Pa kar kopiram njen zapis:

Ker gre za sistem verižnega razveseljevanja, je z nagrado povezanih tudi nekaj obveznosti ;)

1. Objavi nagrado na svojem blogu.

2. Naredi povezavo do osebe, ki ti je nagrado podelila.

3. Podeli nagrado naprej - neomejenemu številu ljudi in jih navedi tako, da na svojem blogu narediš povezavo do njihovih blogov.

In tudi tu je dilema.
Pa sem nekako izbrala:
Tiaro
Mravljico
Marby

Uhhh..kar lažjo se počutim, ko je tole opravilo za menoj.

Spet nasprotja: toplo poletno -hladno zimsko

Na eni strani tople in nežne barve, cvetoči travniki, frfotajoča oblačila in angelska krila......

Dve voščilnici, vendar pa zaradi te "vražje" rame malo pozno, a vendar upam, da ne prepozno. Za izziv pri Pink Cat Studio. Ker je bila že dana možnost, da se motiv lahko sprinta, sem jo izkoristila. Naredila sem dve, pa z nobeno v resnici nisem zadovoljna. Ne vem, a nekako imam občutek, da mi takšne voščilnice ne ležijo preveč. Odgovarja pa pravzaprav tudi izzivu na Charisma Cardz, kjer so zahtevali roza barvo. Tista na desni strani.
Barvala sem z akvareli in tanke linje z gel pisali. Ozadje z drobnimi rožicami je eno od zastonjkarskih (malo spremenjeno po moje), ostala pa moja.
Pri obeh sem naredila še okrasno borduro s posnemanjem cveta, ki ga drži v roki. Nekaj rožic pa sem izrezala, pobarvala in dodala na "travnik" s 3d blazinicami.
Osnovi voščilnic sta tokrat roza barve.



Okrasni trak iz mojega božičnega darila, kupljen pa je bil v Karunu v Kranju, kjer imajo večkrat prav pestro, a precej drago izbiro trakov.

Na drugi strani pa mraz in vsak dan se termometer spusti krepko pod ničlo. Pri nas ponavadi tam nekje do -15 stopinj. Pa vendar človek ne more čepeti samo notri.
Tako sva z najmlajšo odšli na lov za ledenimi svečami. Iskali sva jih ob reki in jih našli velikoooo, nekaj prinesli tudi domov, vendar pa je bilo fotografiranje njih večina nemogoče zaradi deroče in mrzle reke. Če jaz padem v vodo še gre. Ampak moj fotoaparat!?!?!? To pa ne!
Ena med temi čudovitimi stvaritvami, ki je bila toliko dosegljiva, da sem jo lahko ujela v objektiv.
Drugače pa smo širne bele poljane izkoristili še za pisanje in risanje s palicami.
In pa razen igre senc, saj je bila svetloba ravno primerna za to početje.