Svet otrok

Sončkovo popoldne 2010

2010-08-30T08:02:00.002+02:00

Še en zanimiv dan je za nami in tudi vreme nam je služilo.

Tradicionalno Sončkovo popoldne.

Letošnja tematika sončnih dni se je veliko navezovala na promet in tako tudi v ateljeju PROMET.

Knjižna kazala na temo prometa:

Delavnice in ostale igre so se odvijale nemoteno ob še drugih spremljevalnih programih.

Sončki so vstopili v sezono 2010

2010-07-28T10:58:00.000+02:00

Torek(dan namenjen hoji, gibanju, igram na prostem.....), sonce, pozdrav soncu in sončkom s pesmijo, kratko prestavitvijo......v tipičnem krogu, pod že vsem znano lipo.

Potem pa pot pod noge......

....po cestah, poteh, vročem asfaltu, makadamskih in poljskih poteh.

Prihod na cilj in ponovno postavljanje kroga, igre, pesmi.....(med tem ko sta sončnika pripravljala poligon).

Za ta dan so bile potrene štiri skupine, ki bodo med seboj tekmovale in se pomerile. Kako določiti člane? V ravno vrsto po velikosti .... od največjega, do najmlajšega in štetje 1,2,3,4.

Po malici pa takšne in drugačne igre.

Še sladko in sadno sladkanje na skupni mizi/prtu.

In spet igre......

Na koncu pa spet sklenitev kroga in odhod nazaj proti mestu (vidno spodaj desno), tokrat še na skupni sladoled v sam center k Vidicu. Sledilo je samo še slovo do naslednjega dne.
Danes se sončki potepajo po Brdu in Brniku.

Rdeč kazenski karton

2010-02-26T05:20:00.000+01:00

Tale list je pa dolgo nastajal.
Pripravljen material sem nekam založila, ko sem ga našla , mi pa nič več ni bilo všeč.

Preveč sem se izgubila.

Po navodilih ScrapFit Workout v moči ene same barve, so me misli čisto preveč odnesle proč od smiselnosti in bolj iskale različne materiale v tej barvi.

Rdeč vzorčast papir je moje delo, dodan pa ker so na Scrap and Stamps zahtevali nekaj digitalnega.

Digi paper and digi umbrella.

Nastalo je kar je pač nastalo. Ker če ne bi včeraj vsega tega dokončno spravila skupaj, bi se kaj lahko zgodilo, da bi vse skupaj zabrisala v smeti.

Dan na Krki

2010-02-11T13:35:00.000+01:00

Nov list iz albuma v nastajanju.

Nepozaben dan za vse nas, ki smo bili očarani nad slikovito podobo kraja in pa predvsem otroke, ki se jim je kar naprej dogajalo nekaj novega. Vse skupaj pa ob zanimivi in veselo razpoloženi zasedbi, ki se ne dogodi vsak dan: tri mamice, pet otrok in dva duhovnika.

List je za izziv na Scrap and Stamp.

Lokostrelski tečaj

2010-02-06T08:16:00.000+01:00

Nov list albuma.

Lanskoletno učenje streljanja z lokom. Postavitev sem spet našla na Scrap and stamps.

Edina pomanjkljivost teh dni je bila, da sem imela skoraj negibljivo levo roko in tako nisem mogla tudi sama streljati.

List v barvnih odtenkih modre

2010-02-04T17:45:00.000+01:00

Že dolgo časa nisem naredila nobenega lista za v album. Fotografije kar čakajo in samevajo v enem od predalov.

Tokrat pa me nekako premamil izziv na Scrap and Stamps.

In je nastal tale MODER list.

Ko si star 10 let, je pomembno....

2009-11-27T06:19:00.000+01:00

Kako znajo otroci biti včasih skromni v svojih željah....

Ko si star 10 let, je pomembno:

Predvsem, da imaš lego in lego in........spet lego. In ne glede na to, da si ženskega spola, je fajn, če je to kaj v povezavi s kolesi. Saj ne, da kaj drugega ne bi bilo dobro, ampak.....Imeti moraš čisto svoj koš za smeti in nekaj denarja na zalogo in po možnosti vsak dan drugačen tatu nekje na vidnem delu svojega in veliko ogledalo (90x60) v svoji sobi.

Seveda ne gre brez mačjega pomočnika. Ta je povsod zraven.....pri legicah ali domači nalogi, na poti v šolo ali trgovino, pri igri zunaj.....zdaj v šolski torbi, naslednji trenutek s teboj gleda tv, ali "pomaga" sestavljat legice.

Dobrodošli so tudi kakšni dekorativni predmeti

in pa to,

da si sam kupiš nove znamke za v album.....

Pomembno je, da si član tega ali onega društva (tri nova v tem letu, četrto na obzorju), da preplezaš stene do njihovega previsa in pri tem uporabljaš svojo priljubljeno vrečko z magnezijem, ki ga je potrebno na vsake toliko stresti po tleh, ker se to pač vsem dogaja in da je tvoj najboljši prijatelj Maček, ki je še malenkost bolj nor kot ti sam in zaradi tega lahko rečeš "Midva sva najboljši par!".

Drugače pa.....

LEGO je ZAKON!

Ps: zaželjeno je tudi , da imaš internet, da lahko vsak dan brskaš, ali kdo prodaja kakšne legice, ki jih sam ne potrebuje več.

Preobrazba

2009-11-23T07:02:00.000+01:00

Včasih je potrebno spremenit svojo zunanjo podobo......

Ubežati za trenutek od tiste tako običajne vsakdanjosti.....

Za trenutek postati nekaj drugega.....

Pa čeprav ni pustni čas.

BOO!

2009-10-23T06:34:00.008+02:00

Tale blog v teh tednih kar malo miruje. Je že pač tako, da šola res ni ravno najbolj zanimiva zadeva na svetu. In da poleg šole in še drugih dejavnosti velikokrat zmanjka časa za kakšna ustvarjanja, packanja in podobne traparije.
Pa vendar ga je bilo neko popoldne toliko, da sta hčeri čarali tole dekoracijo pred vrati. Kadar sta oni dve na delu, predmeti nevarno izginjajo in dobivajo noge in nove podobe.
Čisto spredaj so gobe iz divjega kostanja, ki jih je morala zaradi trdote rezljati mami.
Buče so manjše, ker nisem pustila nobene kupit.
In duhci so zaradi izpostavljenosti vremenskim prilikam in neprilikam kar iz kavnih filtrov.

In zakaj BOO! naslov?
Naj se še tako branimo tega tujega praznika, je vseeno tu. Vsako leto bolj. Včeraj je bila pri nas v šoli zabava na to tematiko(po šoli, v večernih urah, se razume). No, ne čisto prava zabava, pač pa ura in pol učenja angleščine skozi like tega praznovanja, spoznavanje običajev, hrane, obdaritev......
Tudi naša tamala je pripravila dvoje različne kompletke, ki so bili družno skupaj dani v nekaj več kot pol ure, saj za kaj več ni bilo časa. Motiv je tokrat kar barvan (od Dustina Pika -jap, tudi za barvanje ni bilo časa). Moje delo je bilo le, da sem dodala napis.

Jesen

2009-10-06T08:01:00.002+02:00

Veselo skače naokoli te dni....jesen namreč.
Zrcali se v očeh tako otrok, kot prijaznih likov tega časa in prikimava v dobrodošlico pred vhodnimi vrati.

Zunaj..le nekaj metrov proč pa so ostali večni mogotci.........
...ki jih prav nič ne ganejo prihajajoči strašljivi liki jeseni izpod otroških rok....

Fotografije iz včerajšnjega otroškega boljšjega sejma.

Izzivi

2009-09-02T07:04:00.006+02:00

Med vsemi pripravami za novo šolsko leto, izpolnjevanjem raznih obrazcev......se mora človek malo spočiti, da ne pregori že čisto na samem začetku.

Nov list iz Sončnega albuma prikazuje utrinek iz dedkovega rojstnega dne, ki ga je praznoval skupaj s sončki, sredi gozda, nekaj pod vrhom slapu Peričnik.

Ja, Sončni album še ni dokončan in kar še nekaj fotografij me čaka. Prijavljam ga na izziv pri Charisma Cardz.

Naslednja je narejena po predlogi na The Fresh Batch.

Velikost je amerikanka, barvala pa sem s pasteli.

In še ena je nastala, z malo pošastjo iz FSS. Prijavljam pa jo na CardPatterns, saj je delana po njihovi predlogi.

Še čisto zadnja pika na "I"...za to leto

2009-08-31T07:07:00.013+02:00

Sončki, sončniki, sončni tim in še množica drugih smo se včeraj zbrali na zaključku letošnje sezone. Do prihodnjega leta....mar ne sončki?

Več o SONČKIH in SONČKOVIH POČITNICAH si lahko ogledate na uradni spletni strani.

Tule pa le nekaj utrinkov.......
Pri picopeku smo lahko naredili čisto svojo pico, jo spekli in seveda....pojedli
...ali pa jahali čisto pravega konja.....
Se udeležili teh ali onih delavnic......
...se npr. naučili pletenja z prsti.
Jedli smo pečeno kuruzo in sveže pečene palačinke izpod spretnih prstov očetov.....
...in zaplesali skupaj s pomočjo čarovnika Grega.
Za konec pa še samo tim, ki se je trudil, da je sončkovo popoldne zaživelo in živelo.
In da ne pozabim..............še čisto na koncu...........

Torta ob letošnji polnoletnosti:

Sončki...............nasvidenje do prihodnjega leta.Več fotografij pa v albumu.

V tem tednu pa vsi skupaj skačemo v šolske vode. Mislim, da nas čaka veliko zanimivega in predvsem takšnega, kar se moramo in se bomo z veseljem naučili.

Nazaj iz kratkega dopusta in sončni album gre dalje

2009-08-28T09:20:00.007+02:00

Po čisto prekratkem dopustu, ki je bil spet (kot vse naše počitnikovanje letos) v znamenju gibanja, zdaj tu - zdaj tam....enkrat v vodi, drugič v čolnu, z lokom v roki, med čredo koz, podiranju dreves na obrobju gozda....skratka čudovito in prekratko.

Ampak album mora iti dalje. To je bilo pravzaprav vse, kar sem pogrešala na dopustu.....papir. Pa čeprav sem tudi tam na čisto drugem koncu Slovenije imela v času dopusta dvoje delavnic za skupino otrok, to ni bilo to...ni bilo moje delavnice, ustaljenega reda (beri: papirčkov po tleh, vonja po raznih lepilih, vse na dosegu roke......).
Narejenih je nekaj listov iz dneva, ki se je poimenoval "Iskanje zaklada".
Ta dan je zaznovala reka Sava in obrobni tereni ob njej. Veliko hoje, ugank...pod žgočim soncem, ki je pripekalo ves dan.
Temo Zaklad sem sicer že dokončala, vendar pa moram počakati, da se mi napolnijo baterije v foto aparatu.
Vs fotografije albumov so v albumu (za tiste, ki jih ne zanima moje čvekanje).

Še nekaj utrinkov iz zadnjih potepanj.......
Poskrbeli smo za čredo koz na odročni in zapuščeni kmetiji, kjer smo tudi krčili gozd, kurili šavje, v župnišču skuhali kosilo za vse pridne roke....
Se vozili in vozili po Krki........
Ko smo že bili blizu, seveda skočili tudi v Čateške.....
Imeli tro dnevni tečaj iz lokostrelstva........

Le pesek in voda in topli sončni žarki......

2009-08-21T22:03:00.003+02:00

Malce sem v albumu preskočila vrstni red, ampak saj to niti ni tako zelo pomembno.
Za nekaj trenutkov sem skočila na morje in obudila nedavne spomine, ki so še zelo živi.
To stran prijavljam na dva izziva.......in sicer pri Colour Crete, kjer sem se poslužila barvne sheme in pa na The Pink Elephant, kjer je tema Poletje.

Pa pride policaj......dokončano

2009-08-19T18:06:00.004+02:00

Še eden izmed sklopov sončkovih dni je spravljen pod streho. Tokrat na videz hudo resna zadeva, pa vendar......
Te vrle može v modrem vendar moramo vzeti hudo resno, pa čeprav mogoče za otroke vse to skupaj izzveni kar malo zastrašujoče. A če ste sonček, se tudi ti strahovi odpravijo in strahovi postanejo prijatelji.
Ni ovir, ki jih ne bi zmogli premagati.
Tokrat jutranji krog malo drugače.......

Dirka po Radovljici te utrudi in malica je še kako teknila. Ta dan (zaradi številčnosti) razdeljeni v dve skupini, ki sta se menjali pri opravilih za tisti dan.
Naloge, naloge in spet naloge.......18 jih je bilo potrebno rešit.
In čisto na koncu za vsakogar (tudi za mene) sladko darilce s čudovitim posvetilom.
Takole pa so s pesmicami zapolnjeni "prazni prostori" v albumu. Seveda s pesmicami, ki jih prepevajo sončki.

Tudi Cerkniško jezero je dokončano

2009-08-16T13:20:00.005+02:00

Saj ni bilo veliko tega za narediti, pa vendar me je nekaj nekje "bremzalo"......
Slike nekako niso hotele iti skupaj tako, kot sem si sprva zamislila in potem je bilo potrebno delati spremembe.
Drobni detaili, kot to kako je ime konjema, ki sta nas vozila okoli, so seveda tudi pomembni.
In seveda jutranji zbor pod lipo.
Še dve strani.......
...pravzaprav štiri posamezne.

Sončki pomorščaki

2009-08-13T21:43:00.015+02:00

Morje je že nekako tako ....hmmm.....zelo običajna in preprosto navadna zadeva, bi lahko rekli in se strinjali, da kar drži.
Da pa temu le ni vedno tako, vam lahko dokažejo sončki Pomorščaki.
Da se do morja pride, je bilo treba rešiti naloge in se kar nekaj časa peljati z ladjo, ki je sicer plula po sivi cesti pod budnim vodstvom kapitana Asje. Dolga pot in kopica malih in neučakanih mornarjev se je med potjo okrepčala z veliko košaro sadja.
In potem prvo zasidranje ladje in prvo pomorsko raziskovanje: Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran, kjer nas je že na vratih čakala prijazna gostiteljica. Smo malček zamujali.
In ko so sončki "pluli" po palubi muzeja, smo mamice pripravile malico. Sredi trga v Piranu, na kamniti mizi, ki smo jo za ta namen pokrili z verjetno enim najznamenitejših prtov. Ko bi vedeli koliko zgodb on nosi v sebi, s seboj.
In ko je ogleda konec........
Še pesem pred tem in konček za končkom so izginjali iz naše mize.
Potem pa...kaj drugega kot pot pod noge in v Fieso. Vročina in nestrpno pričakovanje je vsem dala elana "v noge".
In KONČNO.................voda.
Za pogumnejše in večje malo drugače.
Le čas je bil tisti, ki je preganjal sončke in treba je bilo sesti še h kosilu.
Potem pa še presenečenje v Izoli, kjer je sončke gostil prijazni gospod Marjan Kralj. Presenečenje, ko smo odkrili, da je med Izolo in Koprom nasedla ladja, ki je bila precej večja kot Titanik. Enajst nadstropna ladja po imenu Rex.
Ujeli smo še trenutek za "gasilsko fotografijo", saj nas je za bližnjim vogalom že čakalo še hladno presenečenje.
In čeprav smo s prihodom zamujali nekaj več kot uro, je bilo treba vendarle "pod lipo" sprazniti še nahrbtnike naših fantov (jutranjo malico so prispevala samo dekleta) in na hitro pripraviti malce "za pod zob".

En kovač konja kuje.....

2009-08-12T20:05:00.013+02:00

.......kolko žebljev potrebuje.

Nekako tako, mar ne?
Danes je z nami in mi z njo ..... živela majhna in slikovita vasica Kropa.
Težko se je odločati med množico fotografij in mogoče nezavedno nekomu narediti krivico.
Po obisku kapele so nas gostili v muzeju. Kar KOVAŠKI se imenuje in je nadvse zanimiv, poučen....v njem prav gotovo nikoli ni dolgčas. Resnično Hvala prijaznim gostiteljem.

Dolgčas????? Vsaj sončkom ne.
Po muzeju še en muzej, odkrivanje novih skrivnosti in srečanje z življenjem tistih pravih kovačev.

Saj poznate?
ŽEBLJARSKA - OTON ŽUPANČIČ

Od štirih do ene,
od štirih do ene
so zarje rumene,
so trate zelene,
od štirih do ene
voda nam kolesa, mehove nam žene,
nad nakli smo sključeni;
vsi, fantje, možje in dekleta in žene,
od štirih do ene
že vsi smo izmučeni:
voda nam kolesa, mehove nam žene,
od štirih do ene,
od štirih do ene.

Pol treh, pol treh-
spet puha nam meh!
Žareči žeblji so nam v očeh,
do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh.
Od štirih do ene
voda nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči žeblji, žeblji v očeh…

Smo jih v polje sejali?
Po polju naši žeblji cveto;
poglej v nebo:
vanj smo jih kovali
od štirih do ene, do osmih od treh,
da nam bodo tudi ponoči v očeh…

Pa ondan sem pred zrcalom postal:
o, kakor da sem po sebi koval!
O, kakor da delam ves božji dan greh
od štirih do ene, do osmih od treh!

Od štirih do ene,
od štirih do ene
voda nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči žeblji, žeblji v očeh…
Pravo kovaško kosilo.....
In zaslužena igra po kosilu....
Pa po peš poteh sem ter tja.........

Grajski ples smo končali in vitezi so odložili orožje

2009-08-10T21:09:00.004+02:00

Pa sem nekako zaključila s prvo temo, ki nas je popeljala v srednji vek....med grajske stene, čudovita oblačila, zvoke neke čisto posebne glasbe....
Za uvod v srednjeveške dneve se je sredi parka odvijala vsem dobro znana in prav gotovo nikoli pozabljena ....Pepelka.
Kar tako...na tleh, na obrobju parka, v prijetni senci in druženju z mravljami.

Napornemu in tehnično zahtevnemu delu.....šivanju oblačil, je sledila modna revija. Čudoviti so bili -prav vsi. Predvsem pa seveda brhke deklice.
In v čisto pravem srednjeveškem vzdušju je zadonela pesem in se začel odvijati ples.
Potem pa zbor deklet in žena in že so na sceno stopili pogumni vitezi.
V svoji bojni opremi in predvsem dostojanstveno, so uprizorili tudi boj.
Za zaključek dneva pa je poskrbela igralska zasedba z Bleda....s čisto pravimi plesnimi koraki srednjega veka in jih uspešno prenesli tudi na mladi rod naših plemičev in plemkinj.

Začetek Sončnega albuma

2009-08-09T08:46:00.006+02:00

V še vedno tihi nedelji (otroci so po včerajšnjem pestrem dnevu, ki jih je izčrpal, še kar v posteljah) sem se lotila pisanja tele objave.

Nekako zelo težko sem se spravila k delu tega albuma, ki sem ga poimenovala Sončni album. Čeprav ne vem točno zakaj. Mogoče je krivo to, da mi je to prvi album 12x12, da sem si zanj bolj kot za vse druge želela, da bi bil "lep"? Le zakaj neki? Da bi bil mogoče všečen drugim? Ampak na koncu je le zmagalo tisto........da bo všečen meni, da bodo v njem moje misli in moja globoka čustvovanja povezana z dogodki, ki jih bo album beležil.

Večina scrap papirjev je iz Hoby&Art Kranj. Tale stran predstavlja dan iz grajskega plesa.

In ker sem v njo vključila gumbe in pentlje......ga prijavljam na izziv pri Simon Says Challenge, kjer so ravno to slednje izbrali za tedensko temo Buttons and Bows.
V desni zgorni vogal sem dodala (prišila) košček blaga. Kot se lahko vidi, ima tudi tista deklica na sliki (moja hči) obleko narejeno iz tega blaga.
In ko sem že ravno držala šivanko v roki, sem zašila še levo pokončno borduro, pa čeprav nisem ravno ne vem kako velik ljubitelj šivanja. Sem preveč v življenju zašila (dolga leta) in me je to kar močno bremenilo.

Naslednjo stran prijavljam Papertake Weekly Challenge, kjer je tema Four Seasons ...Štirje letni časi. In ravno tole Crkniško presihajoče jezero, ki smo ga sicer obiskali v poletju, prav v vsakem od letnih časov ponuja popolnoma drugačno podobo.
In ko sem se ravno že spomnila, naj samo omenim, da vse črke in rožice in ostale detaile režem ročno, s škarjicami. Sončnih dnevov je kar nekaj in kot je zgoraj kompletirano Jezero je, jezera ni (nej).....bo tako vsak izmed teh dnevov dobil takšno podobo dveh strani(listov) z pripadajočimi črkami.
Grajski ples je naslednja in to prijavljam na Eveybody-Art-Challenge, kjer imajo temo Metulji.

Tudi metulji so rezani ročno in se pojavljajo skozi vse te začetne, predstavitvene strani kot nekakšna rdeča nit. Obrobljala sem jih s pisalom v tubi za 3d učinek. Mi je zelo všeč ta reliefen otip.
Kot se za pravi grajski ples in mične gospodične spodobi, pa n esme manjkati pripadajoče oblačilo....v zlato zeleni barvi in tudi tu z dodatkom reliefnih pikic.

Dolgo vroče poletje se še dogaja

2009-08-07T06:10:00.003+02:00

V poplavi vseh izletov, potepanj ali pač zgolj kofetkanja na terasi, se še najde čas za izdelavo kakšne strani v albumu.
Tole je en od utrinkov iz Bleda, kakor pač zaradi same bližine večkrat zanese, pa čeprav nam letos še ni uspelo, da bi jo mahnili peš povsem naokoli.
Sem pa slikala ob neki čudni zamolkli sončni svetlobi in zato fotke vlečejo nekam na rumenkasto.
Eden od izletov tam nekje v sredini junija.
Ker ta album ni skrivnost, se pravi ni za kakšno presenečenje kot darilo, pri njem s svojimi predlogi pomaga tudi najmlajša kateri je namenjen in me tako večkrat spomni, kaj v njem še manjka, ali bi želela.
Ravno za tole "mačjo" je rekla, da prav gotovo ne sme manjkati. Prvič zaradi našega mačka, ki je sicer polovico svojega življenja prepričan, da je pes in drugič zaradi takšne obilice češenj.
Še ena stran iz nam dokaj pogostih izletov, ki pa so vendarle navkljub isti destinaciji vsakič čisto drugačni.

Slap-Waterfall-Wasserfall

2009-08-06T06:03:00.010+02:00

Zdaj iglice, zdaj kamenčki pod nogami so nas pripeljali do tega lepotca po imenu Peričnik.
Le še po zadnji strmini se je bilo potrebno podati, slediti korakom našega gorskega vodnika.

Ampak pred tem je bilo še veliko zabave, učenja, spoznavanja novega in celo slastna borovničeva torta sredi gozda za dedka, ki je ta dan praznoval 85 let.
Torta na prtu sredi goznih tal.
Turisti (tujci iz Anglije in Kanade), ki so se potepali skupaj z nami in se čudovito vklopili v našo skupino.
Tole je bila njihova izvedba pesmi Če si srečen.
Bi uganili kaj predstqvlja tale postavitev?
Grb Slovenije. Po pantonimi v kateri so tujci predstavili značilnosti svoje države, so tudi naši korenjaki pripravili predstavitev naše.
Še pred vsem tem (čisto na začetku, pri prvem pravem postanku) pa obisk vrta Viharnik, ki je v zasebni lasti.

Voda je včasih tudi zelooo mrzla

2009-08-03T16:12:00.004+02:00

Navkljub poletnim temperaturam, mehko božajočim sončnim žarkom...pa voda ni vedno topla. Ali bolje povedano: ni ravno idealne temperature za vse tiste, ki niso ljubitelji hlada, mrzlote....
In voda na Šobcu resnično ni bila topla, temveč prav peklensko rezajoča. Ampak poizkusit je bilo pa vendarle treba.....skočiti vanjo, namreč.

Zaplula je barčica moja.........

2009-07-31T05:52:00.005+02:00

Včasih je prav zanimivo, kako pozabimo stvari, za katere poprej mislimo, da tega pa res nikoli in nikdar ne moreš pozabiti. Tako se je dogodilo našim papirnatim ladjicam.
Tri "pametne buče" pa se niti ena ni mogla spomniti, kako se naredi ladjica iz papirja. Noro! Tako so bile naše ladjice vseh mogočih oblik, ki so jih lahko skupaj spravili naši prsti. Samo da so zdržale na vodi. Nekatere dlje, druge precej manj.
Vsaj te štiri, ki sem jih na koncu dodala, ne bodo potonile. In doma smo si potem v knjigi pogledali, kako se naredi ladjica in sedaj znamo. Za drugič, za druge spuste po reki, ki nas bo kmalu spet poklicala k sebi.

Pa pride policaj, pa.........

2009-07-30T07:05:00.009+02:00

Saj poznate to besedno igrico, ko se morajo prav vse besede začeti na črko P ? No, ampak ni bila na vrsti samo ta igrica, ampak čisto pravi policaji, na čisto pravi policijski postaji.
Še prej pa.......noga do noge (leva noga s prsti do pete tistega pred teboj), v krogu, postavljeni po velikosti.
Krog se že lepo formira in sedaj je treba......
....tistemu za teboj sesti na kolena in se podati na vožnjo,
ki se kmalu konča z razbitjem kroga.
Skupna malica.
In po 18 opravljenih nalogah, igri v parku, plezanju po drevesih........pa čisto zares na policijo.

Več fotografij pa tule.

Dolgo vroče poletje (3)

2009-07-29T06:52:00.004+02:00

Ena glavnih značilnosti poletja pri nas, je prav gotovo voda. Pa mora biti to vedno morje, bazen, jezero ali reka? Ni ravno nujno. Lahko je to tudi čisto preprosto vedro.
Tokrat sem dodala tri simpatične živalice za vse simpatične otroke zabavnega vedra.
Motivi so sicer narejeni za 3d tehniko, vendar pa sem ta del zaenkrat izpustila, ker bo album pred samo svojo končno podobo šel še v primež na lepljenje.

Le kje neki naj bi bil?....zaklad namreč

2009-07-28T16:31:00.012+02:00

Nova fotoreportaža, čisto kratka, čeprav nas je do samega zaklada vodilo skozi raznolike uganke kar osem korakov in na koncu še 9-i, tisti, ki je dal "piko na I".

Pa kar na pot...je potrebno po fazah prehoditi in uganiti vseh osem sestavnih delov.
Danes bolj na hitro, mogoče bolj z obrobnimi dogodki, kot pa vsemi ugankami in zankami, saj bi bilo tega resnično preveč.

Spusti po takšnih in drugačnih klančkih.......

Konji ob poti.
Ena izmed skupin.
Osje gnezdo ob poti.
In že tik pred koncem odkritja, ko se je ob navodilih pognalo čez drn in strn.........
...pa je tu! Zaklad.

Kaj je skrival? Nekaj sladkega, nekaj dobrega, nekaj kar si lahko delil tudi z drugimi, jim mogoče celo podaril....kakorkoli.

Več fotografij pa v albumu.

Dolgo vroče poletje (2)

2009-07-28T06:41:00.006+02:00

Naslednji listi albuma v nastajanju.
Včasih naša življenja zaznamujejo dogodki, ki se navkljub svoji nepomembosti globoko vtisnejo v naš spomin. Tako je bilo v letošnjem letu s temi novi ptičicami, ki so se izvalile v naši valilnici.
Te majhnosti ne moreš pozabiti nikoli.
Drugi sklop (levo) in pa dva lista popreje je iz čudovitega dneva na Bledu, ko smo čarali, družili z Živčki, se kopali, veliko hodili, na štantih občudovali izdelke iz posušenega cvetja (predvsem nakit)............

Dolgo vroče poletje

2009-07-26T07:25:00.005+02:00

Bo že držalo!
Saj pri nas je nekako običaj, da se poletje začne za prvomajske praznike(natančnost do tedna gor ali dol je popolnoma odveč). In letošnji so bili že tako zelo topli, kot bi bilo pravo poletje (tisto o dežju, ki je tudi bil, pa kar malo zamižimo). Konča pa se nekako "prosto po Prešernu" pravimo pri nas. Čisto odvisno od vremenskih prilik in neprilik.

Postopoma nastajajo listi iz tega albuma. Lani sem ga izpustila, saj so nastajali bolj tematski albumi.
Listi nastajajo čisto naključno, nič po kakšni zapovedani časovni premici. Pač zagrabim tisto, kar me trenutno povleče in od česar imam fotografije na zalogi.
Prvi sklop je Mladost. Gre pravzaprav za Teden mladih v Kranju in tako združimo zabavno z nekaj igre, veliko hoje ter začinimo še s kančkom učenja...tokrat zgodovinskega.
Kako pravzaprav izdelujem tale album.....kdaj drugič, ko bom imela čas, da mogoče kakšen konček priprav poslikam. Gre pravzaprav za A3 liste, ki so prepognjeni na polovico.
To je tiste vrste album, pri katerem ne kompliciram z papirji, predvsem ne nabavljam novih, ampak porabim razno razno ostanke. Kakšen papir pa vmes po potrebi tudi naredim.
Kot npr. ta v nekakšnem simetričnem črtastem vzorcu.

Nismo samo potepuhi

2009-07-25T18:50:00.006+02:00

Ko sem na svojem prvotnem, glavnem blogu prosila za pomoč okoli SONCA, mi je tudi naša najmlajša seveda takoj priskočila na pomoč. Tako je nastalo tole sonce.
Super!
Se vidi, da ne hodim več v šolo in s takšnimi preprostimi izdelki sploh nisem več na tekočem. Vidite...se naredi, da pišče več ve kot kura.

Nedavno pa se je spet malo lotila ATC-jev. Sem bila prav presenečena.
Vsi so narejeni čisto samostojno, le po moji škatli z raznimi malenkostmi je brskala. Tisti, kjer ji je seveda dovoljeno. Tako da, če še kdo kaj menja te male kartice in mu je kakšen njen všeč........
Kolesarimo in tečemo v okolici, se učimo kuhati.................

Jezero je, jezera ni

2009-07-24T05:50:00.017+02:00

Sončki so se tokrat zapeljali proti notranjosti Slovenije.........Le kam neki?
Pogovori, petje, pisanje vtisov za nazaj.
In že je tu cilj. Srečanje z knjižnimi junaki Butalci, ki naj bi domovali prav tu nekje, v teh krajih namreč.
In seveda glavna zanimivost.........maketa. Za čisto resnično se je izkazalo tisto, o čemer govori naslov objave.
Šaljive in gibalne igre na prostem ter predvsem veliko smeha, med tem, ko se je prva skupina že vozila z lojtrnikom.
Tudi druga skupina gre na pot k jezeru, ki se je napolnilo pred 14-imi dnevi.
Glavna gonilna sila sta bili tokrat Breda in Cofka.
Po kosilu pa zbor in odhod proti avtobusu. Seveda pa to ni pomenilo, da je dneva že konec. Le v smeri doma se je mahnilo.
Da bi razumeli množico fotografij iz njihovega sončnega življenja, pa morate biti Sonček.
Tole je npr. prizor iz slike Peka pice in tole ni nič drugega, kot oliva na pici.
In dvomim, da bi vedeli, da je tole pravzaprav le prt v karo vzorcu, na katerem je vsak dan razprostrta malica.
Tale prizor bi lažje ugnali. Je pa iz neme slike jahanja konj.
In spet malo težja. Tole ni samo igra. To je pravzaprav en delček iz čudovitega prikaza polstenja volne.
Sedaj pa čisto zares proti domu.

Med grajsko gospodo

2009-07-21T15:59:00.011+02:00

Zanimive ure preživete v duhu srednjega veka, med vitezi in gospodičnami, knjigo o Pepelki in vse tja do grajske gospode v čudoviti grajski dvorani, ki je za nas zaplesala nekaj plesov.
Da pa smo do tja sploh prišli, je bilo potrebno sešiti opravo tudi za nas.
Pričakali so nas konci blaga, gumbi, šivanke in sukanec, škarje.....in pridne roke so kaj hitro ob bujni domišljiji oblikovale srednjeveška oblačila.

Sledila je modna revija vseh kreacij mičnih gospodičen.
Prihod vitezov v bojni opremi, kot tudi prikaz boja.
Brez da bi plesali, se za srednji vek res ne spodobi. In v vsej čudoviti opremi....
Grajska gospoda pa se je potrudila in tudi nas naučila plesati.

Igrive počitnice

2009-07-15T15:49:00.008+02:00

Da blog le ne bo tako sameval....nekaj fotografij na hitro.
Spuščanje papirnatih ladijc po Savi. Tole je bilo eno od ...recimo parkirišč, pristan.
Boj do konca in naprej!
Polivanje z vedri vode iz višine.
S kolesi na reko, kurjenje in peka slastne večerje.
Boj na vse ali nič (na koncu pa je bil PAT).
Brez bazena tudi ne gre.

Tudi pingvini hodijo na počitnice

2009-07-09T11:56:00.006+02:00

Mar tega niste vedeli?
Postane jim strašansko dolgčas in malce privoščljivo pogledujejo tista ostala živa bitja, ki se pridružijo poletnemu preseljevanju narodov v toplejše kraje.

Ampak.....da se lahko preselijo na valove, pod žgoče sonce, v senco senčnikov in si nadenejo poletno opravo....so potrebne priprave.
Tole je sam začetek priprav in ne me spraševat, kakšna je bila miza potem. In pa seveda tudi pod mizo in še daleč naookoli.
Ampak PINGVINI pa so se le dogodili.

V vsej svoji bojni poletni opravi, po zadnji pingvinji modi. No, tile niso samevali in tako se jim je pridružilo še nekaj pingvinjih članov.
Ko je bilo že vse razmetano in polno papirnih ostankov, pa je naša najmlajša ustvarila še kukajoče živali . Sploh ne vem, kdaj je to počela.
Kaj neki kukako tele živalice........pa v naslednji objavi.

Ju hu hu ....počitnice so tu!!!!

2009-06-24T07:48:00.005+02:00

Čeprav v hladno, kislo in mokro vreme.....pa vendarle.....TU SO.

Hitra malenkost, ki jo vsako leto pripravim za otroke. Idejo za osnovo škatlice sem dobila tule. Ker gre za več otrok, je moja izpeljava čisto osnovna, brez posebnega okraševanja in dodajanja voščilnic. Konec koncev tudi ne gre za maturante, ampak osnovnošolce.
Prvo sem naredila poizkusni model po tam zapisanih merah. Potem pa sem vse skupaj prilagodila na velikost tistega, kar sem pač jaz polagala v notranjost škatlice.
Škatlice so narejene v različnih barvnih odtenkih, nekako ločene za fante in dekleta.
Naj vreme čim prej odene svoja poletna oblačila in pričara otrokom nasmeh na obraz, toplino v srčka in poskočnost v noge.

Zmaj na podlagi iz čečkanja

2009-06-13T17:33:00.007+02:00

Spet eden izmed zmajev Dustina Pika.
Pobarvan je s pastelnimi barvicami. In ker je ta teden izziv nekaj za fante na Stamptacular Sunday Challenge, ga prijavljam tjakaj.

Seveda sem izdelala tudi notranjost, ki pa se še vedno noče in noče fotografirati. In Marika nima časa, da bi enkrat res pošteno prebrala navodila foto aparata. Tokrat sem v notranjosti pustila za pisanje kar oranžen papir, kar ni ravno v mojem običajnem početju, saj se ponavadi poslužujem belega.

Na sprednjo stran sem dodala še napis v krogu in pa v sredino gumb, ki sem ga prišila z čisto navadno vrvico.

Mogoče tule ob gumbu vidite nekakšne male -jaz sem jih tako poimenovala - marsovčke. Tista spekedrana, oranžna in po mojem trenutnem navdihu.....bitja, ki naj bi bila podobna marsovčkem.

Seveda sem spet uporabila svoje lastne papirje, le da se jih tokrat nisem lotila računalniško, ampak kar "peš". Se pravi : prostoročno sem jih narisala ....tiste marsovčke(ali čemur koli so pač že podobni) in vse kar sodi poleg.

Takole nekako izgleda ta list.

Potem sem list skenirala in iz te osnove naredila še nekaj drugih računalniških papirjev.
Tole je prikaz nekaj pomanjšanih verzij, potem pa so še drugi papirji, ki so vidni na sami voščilnici.

Prav uživala sem v čečkanju. Tega že zelo dolgo nisem počela in prav vesela sem, da sem se spravila k temu početju. V delu je še kar nekaj projektov in pokažem, ko bodo dokončani. Odločitev o čečkanju pa je padla preprosto zaradi tega, ker so me otroci čisto demoralizirali, saj je njihovo risanje veliko lepše kot moje in pa tudi zato, da malo vadim s čečkanjem in mogoče nekoč res nekaj znam tudi narisati.

Spet simpatična mala pošast

2009-06-07T16:35:00.004+02:00

Tale pa je z malo vnešenimi spremembami kot pa sem sprva mislila, primerna za The Next Level. Izdelati sem morala namreč rožice, ki jih sprva nisem imela namen. Pa saj je vseeno.
Mali pošastko je pobarvan z pasteli, akvareli in perl kremastimi barvami. Izdelala sem tudi notranjost, kar je bilo zaradi okenca nekako nujno potrebno.
Te rožice sem delala prvič. Kratka navodila za izdelavo, pa tudi 3 serije brezplačnih papirjev, pa dobite na zgoraj omenjenem blogu.

4:0 za fante

2009-06-01T22:35:00.008+02:00

Dejansko se to meni mislim da še ni naredilo: da bi kar druga za drugo nastajale takšne voščilnice, ki so primerne za fante, dečke, fantine......Seveda bi bile prav tako lahko primerne za kakšno deklico, ampak tam je pa že malo bolj pomemben njen značaj.
Tole prvo lahko pofočkam za izziv na One Stop Craft, kjer je ....kaj že?.......fantovska tema.
Motivi, ki sem jih delala danes so iz FSS (Fred, She Said), ki jih spremljam od čisto samega začetka. Pri dveh sem le dodala napis za tebe, ki je namesto cveta in pobarvan z gel pisali.
Delala sem in delala (po svojem trenutnem navdihu), ampak predno sem šla v objavo, sem malo prečekirala izzive. Zadnje čase se namreč izzivov izogibam, saj me zamorijo, ker mi kradejo preveč časa. Tako je tale čisto primerna za Carizma Cardz, saj ima vendar kar nekaj PIK.
Še vedno pri FSS motivih in tale s pentljico naj bo za 2RedBananas, kjer so želeli pentljico. Ta mi je še prav posebno pri srcu ali bolje "očesu". Ker nekje drugje potrebujem lik čebele(pa nimam primerne štempiljke oz. samo eno, ki pa je močno prevelika za tisto kar rabim), sem se tule poigravala z eno pra staro štampiljko in naredila ozadje. Pobarvala sem jih kar s slikarskimi kredami, čisto narahlo.
In še ena za po vrhu, da bolj drži. Je za fante, ima kar nekaj pik in le trak se je tu nekam izmuznil. Vse štiri imajo tudi izdelano notranjost (ki jo med drugim še vedno ne znam fotografirati).

K Sv.krstu odhaja Ema

2009-05-31T08:44:00.005+02:00

Prikupna majcena punčka, vedno dobre volje in nasmejana, ki bo prihodnji teden dopolnila svoje prvo leto.
Voščilo zanjo je bilo še videno (izbrala sem tisto belo ovčico v 3d tehniki in ptico z vejico v kljunčku). Le da so tokrat dodani še napisi.

Ti dve pa sta za Emina botra v spomin na pomemben dogodek malčice, ki je njuna nečakinja.
Gre za digi stamps. Barvala sem s pasteli, obe vazi pa sta barvani z oljnimi akvarelnimi voščenkami v perl izvedbi. Izdelana je tudi notranjost, samo toliko, da je dodano bistvo in pa prazen prostor za njuno lastno morebitno besedilo.
Ema.................srečno skozi življenje! Naj ti sije veliko sonca in te še naprej obkroža toliko pozitivnih ljudi, ki te imajo neizmerno radi.

Mini knjigica za pogumnega dečka

2009-05-30T06:58:00.006+02:00

Kot je čisto na hitro prišlo pobvabilo, tako je na hitro moralo nastati nekaj. Ker ni šlo za klasično praznovanje(podrobnosti so čisto osebne), sem bila mnenja, da je klasična voščilnica nekako neprimerna.
Tako je nastala nekakšna zložena knjigica, v kateri sem želela povedati naše občutke zadnjih tednov in jih združiti z lepimi željami.
Tole je prva stran, ki je zaradi časovne stiske ostala bolj skopa.
Skozi notranjost so se pojavljali razni motivi želv, zadnjo stran pa je zaključila čebelica z napisom.
In poleg knjigice še majhno sladko presenečenje. Rada imam te majhne drugačnosti. Tri paličice, tri sladke rožice......v hiši so namreč trije bratje.

Sončne barve in žirafa

2009-05-29T06:05:00.006+02:00

Včasih kakšna od voščilnic nastane kar tako, brez pravega vzroka. Kot tale žirafa. Mislim, da večina otrok obužeje te dolgonoge lepotice. Sem jih opazovala neki dan v živalskem vrtu. Čeprav je poleg otroško igrišče, ki pritegne njihove učke, se jim je pogled obrnil tudi v smeri žiraf in hitro so odbrzeli tja in največkrat z rahlo odprtimi usti in velikimi očmi gledali nekam proti nebu.
Šele potem so prišla na vrsto igrala.
Barvala sem s pastelnimi barvicami. Pobarvan motiv sem lepila na tri različne barvne podlage, zadnji dve z vogalnim zamikom in dodanimi okrasnimi luknjicami. Vse skupaj je potem na osnovo dodano s 3d trakovi preko prav tako "sončne" vrvice. Prosto viseči skodran trak je fiksiran skozi luknjico, ki sem jo ojačala z netom v zlati barvi. Lepljenje pravzaprav ni bilo potrebo, saj je v traku žica.
Takole pa je moj sine v šoli naredil (seveda s pomočjo v že pripravljenih materialih) knjigico. Je pa ob tem še ena zanimivost. Delali so nekakšne izračune koliko kdo obremenjuje Zemljo in koli dreves bi glede na izračun moral posaditi posameznik. Naš bi imel zelo malo dela, saj sta nanj odpadli le dve drevesi, saj proti drugim zelo malo obremenjuje naš planet (tečnoba in razne druge muhe seveda niso vštete v izračun).

Kompletek za Zalo

2009-05-12T13:12:00.006+02:00

Zala v teh dneh praznuje svoj prvi rojstni dan.

Že na začetku sem vedela, da želim nekaj ne tako vsakdanjega, bolj redko videnega. Pa je kar trajalo, da sem vse skupaj spravila skupaj.
Seveda mislim samo voščilnico, ki je tokrat po svoji obliki res drugačna. Imena temu "čudu" ne vem. Videla sem in potem v mislih tuhtala, kako naj to izpeljem.

Je pisana, razgibana...z vse polno minimalističnih dodatkov, ki so mogoče bolj značilni za kolažne albume. Osnova je rdeča, papirji moji iz zadnje "jagodne serije"(razen tistih zvezdic/gumbkov na sredini).

Skupaj se zloži v čisto običajno voščilnico, ki jo spravimo v kuverto.

Tudi tokrat ni šlo brez belih pik (bodo počasi že postale nekakšen moj zaščtini znak....), črke in zvezde sem izrezovala ročno, prav tako tisto obliko z baloni. V sredini je napis v angleščini (štampiljka).
Voščilnici sem dodala še mini album za 4 fotografije.

Preprosto zložen, umazano bela osnova, ki sem jo prvo prekrila z zelenim šeleshamerjem in potem nanj dodajala vse ostalo.
Tu se je jagodam pridružila še pikapolonica. To je bil čisto slučajni izbor, ki sovpada še z eno drugo knjigo, ki je trenutno v delu.
Ker je napis v angleščini dodan že na voščilnici, sem si ga drznila uporabiti še tu.

Zmaj z zmajem

2009-05-02T09:30:00.005+02:00

Štiri voščilnice, ki so tokrat narejene z digi stamp, ki izvira iz čudovite strani Dustin Pike, kjer se vsakič znova počutim, kot da sem stopila v čisto poseben pravljični svet. Vsekakor vredno ogleda in na njegovi strani lahko najdemo kar nekaj zastonjkarskih motivov.

Z eno med njimi lahko sodelujem tudi na izzivu Papertake Weekly Challenge , kjer je tokratni izziv namenjen Spots and Stipes.
Sem ugotovila, da lahko sodelujem tudi na Everybody-Art-Challenge , kjer je ta teden tema živali.

Vse štiri voščilnice imajo izdelano notranjost v pripadajočih odtenkih sprednje strani. Zakaj več istih motivov? Čisto preprost odgovor: včasih se pri nas dobimo za mizo in kofetkamo ter barvamo in seveda klepetamo. Tako so nastale te štiri sličice, vsako pa je pobarval nekdo drug.
Posamezne fotografije z rahlo razprtimi voščilnicami, kjer se vidi tudi del notranjosti, pa lahko vidite tukaj.

Ču, Ču, čuuuuuu........

2009-04-23T19:58:00.006+02:00

Tile motivi so že kar nekaj časa "počivali" v mojem računalniku. Žal na njih nikjer ne piše od kod izvirajo, mislim pa (če se prav spominjam), da so bili nekako sestavni del ene revije. Lahko tudi da se motim.
Na listu so bili v štirih različnih barvnih postavitvah, pa sem naredila kar vse štiri.
Motivi so delani v preprosti 3d tehniki....... zgolj tri plasti in še nogice kot zadnje.
Pri tejle sem naredila nekakšno leseno ograjico kar iz mini lesenih palčk. Na njej pa sedita še dva ptička.
Pri tejle pretežno modri sem uporabila nekaj kupljenih dodatkov (baloni in napis).
Vse voščilnice imajo tudi izdelano notranjost: sličica vlakca in Ču, ču, čuuuuu...napis 2x v vrsti.

Spomini na jesen

2009-04-22T06:58:00.004+02:00

Včasih pridejo dnevi, ki jih namenim ustvarjanju kolažnih listov za album.
Tale je dvojen in spomin na prečudovit dan, ki je bil sončen, topel in predvsem posut z veliko listja.

Tako ljuba reka

2009-04-20T05:52:00.004+02:00

Tale list albuma je nastajal včeraj. Svoj prvotni izvor pa ima iz tistega dne, ko sem po zadnji bolezni naredila več kot 30 korakov skupaj.
Tako majhna je še....na trenutke me pogled nanjo še vedno spominja na tiste prva "stopicljajoča" leta. Po drugi strani pa že tako realno odrasla in kar čutim, kako bo nekega dne spolzela v drugačen svet...kot voda med prsti.

Igranje v pesku

2009-04-17T12:55:00.005+02:00

Čeprav je danes tak mračen in deževen dan, pa se vendar že približuje igra v pesku, s kamni, ob vodi.......
Prva je narejena po predlogi na 2RedBananas.
Barvanje z vodenkami, mala papirčka sta moja, večje modro ozadje pa iz bloka kupljenega v Mullerju. Dodane še penaste rožice in senčene papirne.

Naslednja pa je delana po predlogi DIva coffee za sketch #123.
Tokrat bolj živahne barve in dodan napis, kot ga je zahtevala predloga. Za trakce sem uporabila kar narezano blago, ki sem ga zavozljala.

Nov velikonočni kompletek

2009-04-05T08:11:00.004+02:00

Huh!!!

Včerajšnji dan je bil......(saj ne vem katero besedo naj uporabim).....ubijalski. Snežinka je na veliko pisarila o raznih pospravljanjih, navlaki, ustvarjanju prostora za novo..... in na mojem forumu je prav tkao tekla beseda v čisto podobni smeri. Celi dan sem delala in delala....končni efekt je bil zgolj pospravljene in pomite omare ter stekla, malo prekladanja sem ter tja, saj je spet obveljalo moje pravilo, da nikoli ne vem, kdaj bom potrebovala to ali ono.

Delavnica je izgledala malo bolj prijazno....vse do poznih večernih ur, ko smo imeli delavnice delanja velikonočnih košaric in vazic in......Nič nisem slikala. Sem bila preveč utrujena in nekako tudi žalostna, da se je tista prej omenjena lepota spet spremenila v razdejanje.

Sem pa vmes, ko sem rezala papir za druge in pripravljala material, dokončala tale kompletek, ki je za eno starešjo gospo, da ji polepša praznike.

Motive sem spet pustila nepobarvane. Dodala sem še napis v krogu. Samo še notranjost košarice moram napolnit.....pa bo.

Velikonočna procesija še kar traja

2009-04-04T07:04:00.007+02:00

Včeraj sem bila strašno utrujena. Kar malo bi spala. Verjetno je bil temu kriv sine, ki je prejšnji dan zbolel in potem smo še celo noč bruhali. Pa mi naše najmlajše bitje ni dalo spati. Mami ne spati! Greva v delavnico. Ojej!!! Še kavo mi je skuhala in za sebe naredila kakav.
Hotela je, da ji še enkrat pokažem, kako se naredi vazica z rožami, da jo bo naredila za teto.

Kaj mi je drugega preostalo? Prejšnji dan me je razveselila z majhno škatlico v kateri sta bila dva cvetova. Aha! ...tu so torej tisti metulji, ki sem jih mimobežno videla neki dan.

Ob tem je neumorno čebljala in me presenetila z svojo ugotovitvijo:

Veš mami, ko boš pa ti umrla, bom vse tole morala jaz prevzeti.

Sem bila čisto tiho in nič komentirala, le nasmehnila sem se ji. Ganile so me njene besede. Razmišljanje o smrti je realno, ampak tisto, da se je nekako odločila, da bo to potem vse njeno......me je presenetilo. Tako odločena je bila.
Ampak saj tudi sine zna biti včasih priročen. Prejšnji dan pa sem od njega dobila tega zajca. Njegova odprtina za zadnji strani naj bi služila temu, da vanjo shraniš eno jajce. To so delali v šoli.

In tako med vsem Aninim čebljanjem in ustvarjanjem ni preostalo drugega, kot da še sama kaj počnem. Sem se čisto prebudila.

Tako je nastal tale rdeče bel kompletek. Pravzaprav ga lahko tudi prijavim na izziv The Pink Elephant, kjer je tema Velika noč. Prav tako ustreza tudi izzivu za 2RedBanans.
Pa tudi za One stop craft Challenge bi lahko ustrezalo.

Velikonočna mešanica

2009-04-02T11:18:00.009+02:00

Sem že malce premišljevala, ali naj danes sploh kaj objavim ali ne.

Tri dni zaporedoma že berem po blogih takšne in drugačne očitke(ne meni, da ne bo pomote...vsaj da bi jaz vedela, ne), nestrinjanja, napetosti....., včasih tako med vrsticami navrženo, drugič odkrito napisano in tretjič mogoče tako mimogrede navrženo nekje med komentarji, da me je bilo kar strah sesti tule in se s svojim pisanjem izpostavljati. Ampak konec koncev se z vsako napisano besedo ali dodano fotografijo vsakič znova izpostavimo. In to počnemo popolnoma zavestno, iz dneva v dan. Vsaj jaz že zelo dolgo, dolga leta. Ne kregam se, včasih razpravljam in če razprava ni možna, se pač umaknem in dam prostor močnejšim in boljšim.
Ob vsem tem sem se spraševala, kakšno zapuščino pravzaprav takole vsakodnevno v virtualnem svetu ustvarjamo in zapuščamo svojim otrokom? Kar zmrazilo me je.

Daleč proč od ponorelega virtualnega sveta pa je zadišalo po piškotih. Takšnih čisto običajnih, tistih, ki jih lahko narediš na zalogo in nad peko katerih so predvsem navdušeni otroci, sploh če jim prepustimo okraševanje.
Takole sta se jih pri nas lotila najmlajša. Sicer sine hitro obupa, mala kuharica pa še dolgo sedi čisto sama in barva in lepi in okrašuje....
Tako je nastala kopica zajcev, metuljev, račk, rožic......
Ko odpreš škatlo prav lepo zadiši po limoni, cimetu, čokoladi........
Želela je sicer tudi sive zajce, ampak jez preprosto ne znam narediti sive barve, pa da bi bila le ta še užitna.
Čisto na svoj način pa je Ana naredila tudi nekakšen pop-up izdelek. Zelo rada podarja stvari. Skorajda ni dneva, da me ne bi ali na delovni mizi ali tule ob računalniku pričakala kakšna malenkost. Včeraj me je pozdravil tale zajček s polno košarico
Dan popreje pa tale prikupna zajčica, ki še čaka na svoje tovariše. Nekakšna zajčja modna pista bo.
Čisto na začetku bloga pa so mahne voščilnice s pripadajočo škatlico za en pirh,vse namenjeno otrokom, roza za deklice, zelene za fantke. Odtisi tokrat niso nič barvani, so ostali kar natur. Mogoče pa jih bo kdo želel sam pobarvati. Vsi ti izdelki so delani iz ostankov. Tako so velikosti prilagojene ostankom papirjev.

Modro in belo s pikami je bil včerajšnji izbor

2009-04-01T05:09:00.007+02:00

Razen nekaj belih pik tule Ana ni sodelovala s svojimi rokami.

Seveda je prej pridno pojedla kosmiče iz škatle, da sva jo potem lahko obrezali in spremenili v vazo.

Torej vaza je samo nova podoba škatle kosmičev.
Tokrat sem kot modro barvo uporabljala lepenko, ki je ravno prav debela, da z njo dosežemo veliko trdnost in pa še vedno toliko ubogljiva, da jo lahko režemo s škarjami.
Nekaj rožic je narejenih z ročnim rezanjem s pomočjo Anine papirne šablone, nekaj pa z veliko štanco za rože.

Bele pike se pojavljajo na vseh treh izdelkih iz kompleta in je namenjen mali štiriletnici moje nečakinje, ki je vneta oboževalka rož, same pirhe in vse to "kuhinjsko dogajanje" okoli njih pa bo verjetno šele letos dodobra zaznavala in spoznavala.

Rožice sem dodajala na paličice za ražnjiče, tam dodala še okrasen vozliček iz satenskega traku, notranjost pa napolnila kar z ročno narezanimi papirnimi trakovi bele in modre barve.
Kot pri vazi, je tudi košarica napolnjena z narezanimi papirnimi trakovi in prav tako (čisto običajna bela osnova) oblečena v lepenko modre barve. Vsakič iz štirih ločenih kosov, za vsako stran po eden.
Posluževala sem se tudi okrasnih luknjic, skozi katere se vidi bela podlaga.
Le to sem uporabila tudi pri ročaju, le da so tu luknjice proste, skozi zgornje tri pa je napeljan bel trak in zavezan v pentljo.

Da pa le ne bi zanemarila Anine vloge .....ves čas je bila z menoj v delavnici in skozi okno opazovala policaja, ki sta ustavljala na radar. Se strašno boji policajev in se je nekako počutila varno in močno, ko ju je lahko takole brez strahu opazovala.
Voščilnic je sicer nastalo več in so majhnega formata.
Prvo je bil natisnjen zajec, potem preko njegove šablone še nekaj dodatkov za ozadje. Fotografija ne pokaže dobro, ampak pentlje so barvane z svetlečimi voščenkami.
Pa je nov velikonočni projekt na varnem, pod streho. Mislim, da so ob opazovanju policajev nastajali neki metulji, ampak nisem smela gledati.

Ovca kot škatla za pirhe

2009-03-31T05:25:00.004+02:00

Za danes pa škatlica za pirhe.
Tale je sicer ušla hčerinemu nadzoru, ker sem jo dokončala v času njene odsotnosti. Izbor pa je bil njen. Beli deli kot oblaki so tokrat skupaj sestavljeni s pomočjo 3d blazinic. Ovci sta dve, narejeni v zrcalni podobi in potem med njima z dvostranskim lepilnim trakom pritrjena škatla.
V originalu je okoli vratu poleg trakca bil privezan še majhen kraguljček, vendar pa jih žal nič nimam.
Kaj bo danes na vrsti, ne vem.....Malo jo te dni "baše" šolsko učenje, tako da mogoče današnji dan izpustimo. Rada pa bi imela celi živalski vrt: čakajo jo še metulji, pa piščančki, zajčki.......

Goske v verigi

2009-03-30T08:20:00.003+02:00

Naša Ana je neumorna. Bi še to, pa ono, pa tisto......
Le kam neki bomo z vso to šaro?
Za danes vas pozdravlja gosja veriga. Le štiri so prišle na malo daljši kos papirja, saj niso prav majhne. Vsaka goska je sestavljena iz petih delov in ko so bile še brez nog, sem se že ustrašila, da sploh ne bodo stale. Ampak, ko jim dodaš še noge....nekako stojijo, čeprav tako bolj nesigurno.

Uporabljen še črn flomaster in blazinica za senčenje.

Puta je znesla jajce

2009-03-29T16:59:00.003+02:00

...in sedaj ga takole čuva.
Je pa to trajalo in trajalo.....
V delavnico sem prišla čisto z drugim namenom in tam našla Ano, ki se je trudila že z enim 5-im zajcem. Potem sva malo skupaj pregledovali motive in padla je odločitev o tejle kuri. Ojej !!! Koliko rezanja za samo predlogo, potem pa spet vse še 1x znova. Npr. vsaka mašnja je sestavljena iz štirih različnih delov, senčena in potem lepljena skupaj.
Jaz sem bila "dežurni rezalec", Ana pa vse ostalo: risanje pik, senčenje, postavitev, lepljenje, bleščice v kroni, risanje oči......Ji je pa kar naprej iztekalo preveč lepila, tako da se na nekaterih delih malo vidi.
No, ampak sedaj je kura tu. Za fotko sem jo obesila kar na hladilnik, zato takšno ozadje.

Darilo za Klaro

2009-03-24T07:44:00.006+01:00

Sicer deklice ne poznam osebno, zgolj po pripovedovanju. Včasih v neko idejo vložimo več truda in osebne note kot drugje. Tudi tu je bilo tako. Mogoče zgolj samo zaradi imena, ker je soimenjakinja moje hčere.
Kompletek je štiri delni. Žal nisem uspela vsega fotografirat, saj je zmanjkalo baterije pri aparatu, darilo pa je moralo od doma. Po dolgem času sem se spet lotila delanja vrečke. Saj kakšno manjšo narediš sem ter tja, te večje pa so resnično problematične. Vsaj meni. Mogoče pa nimam pravega sistema? Ampak nekako mi je vendarle uspela in izpadla dobro.
Motive sem sestavljala, večala, manjšala...računalniško.

Za samo voščilnico sem naredila 3d predlogo. To je vedno atrakcija na otroških zabavah......debelušaste voščilnice. Otroci se jih tako radi dotikajo in obračajo in gledajo kako je to sedaj skupaj "zletelo".
Potem pa je bil tu še prikupen mesečni planer, ki to lahko je ali pa ne. Tega nisem več uspela slikati (mislim notranjosti). Izdelanih lističev v notranjosti je namreč 12, kot je 12 mesecev. Ampak imen le teh nisem napisala. Bil je to zgolj eden od predlogov obdarovanki, lahko pa služi tudi mnogo drugim stvarem.
Ta največja v velikosti malega zvezka pa je pravzaprav pobarvanka, ki ima dodanih tudi nekaj listov s črtami in prikupnimi figuricami za pisanje. Motivi so času primerni -bolj velikonočni. Notranjost je pravzaprav narejena iz odpadnih materialov. Stari koledarji, ki so prepognjeni na polovico in lepljeni skupaj.

Klari je bilo darilo všeč in to šteje.

Čistost, nedolžnost, mir......

2009-03-23T06:06:00.006+01:00

Vse to bi tudi sama potrebovala te dni. Pa sem vse skupaj zgolj spravila na voščilnico.
3d motiv je spet eden tistih, ki ni bil podpisan, tako da ne vem čigav je.
Ovčico sem izrezala. Potem je bilo na vrsti ozadje, tokrat velo, z natisnjenim golobom z vejico. Naokoli sem senčila z oljno voščenko (srebrno) zelena barva pa so perl kremaste barve.
Ostalo je še zgolj dodajanje robnih nalepk. V spodnji oukvirjen prostor pa lahko pride tekst.
Nisem ravno danes gostobesedne sorte.

Pa še nekaj bonbončkov.
Tale tule je prav zanimiv, saj ni samo eden Caludia Rosa bo žrebala 2.aprila.

V naslednjem tednu bo žrebala tudi Steph.

The car is red

2009-03-21T04:23:00.007+01:00

Motivov za piramidno je resnično veliko. Na coc-u se praviloma pojavljajo skoraj vsakodnevno in vsega tega človek res ne more narediti. Me je pa pritegnil tale rdeč avto. Sicer preprosta sličica, vendar pa ozadje kamor je umeščen, naredi svoje.
Prva je bolj "rdečkasta", zato mogoče bolj primerna za deklice. Aha....pozabila! Predlogo in še nekaj drugih na to tematiko je naredila Judith (JMF).
Pri drugi sem dodajala rjave tone in čisto običajno vrvico.
Predloga je narejena tako, da ima že dodan tudi mini zaznamek za na darilo. Tehnika pa je diagonalna piramidna (ki je sicer nimam kaj preveč rada, ker je resnično težka za sestavljanje).

Nekakšen dnevnik moje najmlajše še vedno občasno nastaja. Zelo se išče in pravzaprav spravlja na papir zgolj nekaj, kar se ji globoko vtisne v spomin, nekomu drugemu pa je mogoče nepomembno.
Tako je bilo tule tako zelo pomembno, da je edina v razredu dobila petico za branje in pri tem bila boljša od najboljšega odličnjaka v razredu.
Skorajda celodnevno kurjenje ostankov zunaj je bil tudi svojevrsten dogodek: brskati po ognju, razpihavati, krotiti plamene, se umikati dimu.....
In pa dan, kjer je njena čustva okupirala starejša sestra.
Kar naprej ji je nagajala, ji jambrala in stokala, kako jo boli zob, ker je bila pri zobozdravniku, se skorajda zaletela na poti domov........in ubogo dete jo je moralo prenašati in prenašati.....

Nekakšen Art Journal naše najmlajše

2009-03-14T10:47:00.005+01:00

Nikoli do sedaj mi ni padlo na pamet, da bi mogoče vsa ta svoja ustvarjanja mogoče shranjevala. Za kasneje, jih nekako povezala skupaj...... Včasih shranjuje kaj v mape in nosi v šolo; veliko lepi po stenah in šipah v moji delavnici; na vrata svoje sobe, kjer neprestano kaj spreminja....... Včeraj je meni in starejši hčeri naredila zvončka velika cca. 50 cm. Mojega sem spravila na balkonska vrata.

Nastala pa sta tudi ta dva lista.
Malo pred tem sem ji v omaro na polico postavila kup kakšnih 100 trših listov (zelo rada namaka z lepili in vodo in je bolje tako) in ji na kratko razložila, da naj od sedaj naprej to kar pač "čara" dela na njih in ko se jih bo nekaj nabralo, jih bova zvezali. Kot nekakšen album, sem ji rekla.

Predstavljata njeno včeraj preživeto popoldne pri igri zunaj.
Vsakič ko sem stopila v prostor, je bilo dodano nekaj novega......Podoba se je kar naprej spreminjala. Rada se poigrava z različnimi materiali. Tako se na teh dveh listih najdejo: tuši, tempere, karton, običajni natrgani listi, zmečkani in lepljeni podstavki za kozarce, plastelin, flomastri...
Zdelo se mi je zanimivo, kako je znala ujeti svoj odnos z bratom( ta tesna združitev v dveh sicer ločenih krogih) in prav tako sosedovih dveh fantinov. Naše dva sta kot "rit in hlače"....neprestano skupaj, izjema je le pouk. Ko eden pride prej domov kot drugi(sta tri leta narazen, po razredih pa dve leti), samo visi na oknu in pogleduje na uro, kdaj bo toliko, da bo prišel še drugi. Še spala sta v isti sobi, dokler to ni postalo moteče zaradi šole in smo ju morali hočeš-nočeš, pod malo prisile in nekaj hudih ur razhajkati narazen. Imata pa rezervni jogi, ki ga vlačita potem iz sobe v sobe vsak petek in soboto, da sta spet skupaj v vseh svojih vragolijah. Sosedova manj, pa vendarle proti ostalim, ki jih poznam, še vedno več kot večina.

Vabila in spet vabila.....

2009-03-13T16:07:00.004+01:00

Vse tole je nastajalo nekaj časa.....tako kot intermeco med drugimi stvarmi.
Več o otroških vabilih pa si lahko preberete na moji spletni strani v rubriki Otroška vabila, zahvale.
Skupinica prikupnih živalic ali pa
medvedkov in igrač.
Obakrat je uporabljen darilni papir.

Potem pa so tu še okrasni barvni kartončki iz lepenke, v različnih izvedbah......

Modna pista to je prava stvar

2009-03-10T05:45:00.006+01:00

Za danes kratek sprehod po modni pisti. No...seveda ne čisto dobesedno, ampak z majhnimi papirnimi oblačili, ki lahko služijo kot vabilo na praznovanje ali pa kot zahvala povabljencem.
Pa naj bodo danes prvi na vrsti dečki.
V origami stilu zložene srajčke, brez vseh potrebnih dodatkov. Edino v notranjost je dodan (lepljen) enobarvni papir namenjen pisanju. Uporabljen je darilni papir, v notranjosti malo trši papir.

Trenutno malo bolj pestra izbira pa vlada pri izbiri za deklice (čudno ne?).
Enobarvna podlaga oblekice. Delala sem jih v trisu zaradi ekonomičnega izkoristka papirja.
Predpasnički so delani iz transparentnega papirja...od enobarvnega, vzorčastega, črtastega....
Večina jih ima na zgornjem robu predpasnika dodano okrasno zavezano pentljo.
Sem se pa poigravala tudi z dodajanjem ostankov čipke.

Toliko za danes z modne piste.

PS: dodajam......tile kosi oblačil so mišljeni kot vabila na zabavo ali zahvala povabljencem....ne kot voščilnice.

Če bo deklica.......

2009-03-09T06:28:00.007+01:00

Sicer je naslov tako.....malo formalen.

Že nekaj časa nazaj sem vedela, da bom tole počela. Takrat pravzaprav, ko sem podobne delala za rojstvo dečka. In sem se lotila sedaj, ko je ravno rodila majhno punčko sestrična, je na obzorju novo rojstvo, pa spola še ne vemo in sem dobila naročilo za kolažni album za deklico, ki sicer šteje že dobre štiri mesece, a bo njena teta dodajala slike za nazaj.
Pri teh prvih dveh sem poizkusila nekaj za mene novega. In sicer sem na spodnji del (ta z drobnimi rožicami) dodajala zelo tanko samolepljivo tapeto.
Končni efekt mi je kar všeč. To čudovito tapeto sem pravzaprav kupila za izdelavo albuma za sestrično, potem pa sem premišljevala, da je lahko uporabna še za marsikaj drugega.
Zaključek tapete (tam nekje na približni polovici) pa sem prekrila s prav tako čudovitim tekstilnim trakom.
Če sta prvi dve danes predstavljeni tiste malo večje velikosti (14,5x14,5cm), pa sta ti dve običajne velikosti. O njima si še ustvarjam mnenje. Na tisti z medvedkom in lončkom medu me nekoliko moti rožica, a ker se ponavadi najraje zanesem na "prvo izbrano" , nisem želela spreminjati. Po pravici povedano tudi nisem imela nobene pametne ideje.

Druga z vozičkom mi je nekoliko bolj pri srcu.
Ideja o zlatih minimalističnih dodatkih z gel pisalom, se mi je zdela čudovita. In tudi izpadlo je na koncu kar dobro.

Na vseh štirih so motivi dodajani z 3d trakom. Ozadja na zadnjih dveh so mešana: od zastonjkarskih, do mojih. Rožica je iz ročno izdelanega papirja.

Baby girl škatla se je začela polnit

2009-03-08T05:24:00.006+01:00

Tule, na tem blogu, sicer škatla ni bila predstavljena, pa naj zato mogoče samo spomnim s fotografijo, katera škatla se je pravzaprav začela polnit.
Sama škatla pa je bila predstavljena tule.

In za danes prve tri po posnemanju že objavljenih voščilnic za rojstvo dečka.
Vse tri so velikosti 14,5x14,5 cm, bela osnova.
Za prvo, s tole igračko, sem izdelala pikasto zelen okrasni okvir, kamor sem sličico dodala. Osrednji motiv in okrasen trak z napisom sta na osnovo dodajana s 3d trakom. Vse skupaj pa je obrisano z zelenim gel pisalom.
Naslednja je steklenička, motivi pa s 3d trakovi postavljeni na eno od zastonjkarskih ozadij. Sicer me je na začetku rahlo motilo, da se pojavlja v njem tudi modra barva, ampak sem zamižala. Na rob srca in v osrčje rožice sem dodala drobne roza pikice.
Pri zadnji z medvedkom pa prevladujejo rumeni, roza in beli toni. V obe rožice sem v sredino dodala rumene bleščice. Rob naokoli in nad napisom (pike) so delani s pisalom v tubi za 3d učinek.

Mali medo, moj mali medo

2009-02-28T04:57:00.004+01:00

Prikupen in večen lik medvedka. Tale bo skupaj z rumenim medvedkom odšel za darilo. Zato tudi toliko rumenega.
Osnova voščilnice je nežno rumena. Vzorčasta papirja sta zastonjkarska. Lepila pa sem ju na bordo podlago. Barvala sem z pasteli, robove pa senčila z zeleno blazinico. Zelen je tudi cvet (domača izdelava iz ročno izdelanega papirja). Potem sem samo še kombinirala z rumenimi malenkostmi: trak in trije risalni žebljički, bleščice v medvedkovi pentlji.....

Zvezda kitarist in moji pripomočki za barvanje

2009-02-25T11:19:00.008+01:00

Spet ena za Svet otrok.

Tokrat sem pobarvala tega kitarista in sestavila skupaj. Sprva je bila voščilnica mišljena za en izziv, potem pa so me poškodbe ustavile in je bilo prepozno, pa sem naredila po svoje. Pair ozadja je tokrat iz bonbončka Lulu. Le zvezdo sem s pisalom občrtala jaz.
Takole izgleda notranjost. Bordo papir in preko moder. Iz papirja od Lulu sem odstrigla še eno zvezdo in jo prav tako občrtala. V spodnjem delu pa potiskala.
Takle pa je pogled na doma narejeno rožico (se je treba znajti, če nimaš pravih). Sicer malo neobičajna barva za rožo, ampak hotela sem ravno zeleno.
Barvanje pa...presodite sami. Mislim, da nikoli ne bom kakšen poseben mojster barvanja, čeprav rada barvam. In po blogih se veliko piše in govori o pripomočkih za barvanje. Moji so že zelooo dolgooo teli.
Prisegam na preverjeno in preizkušeno ...in to so pasteli in akvareli(le te imam različne izvedbe) firme CRETACOLOR. Krede pa so REMBRANDT in so žal primerne le pri barvanju večjih površin in senčenjih. Moji "obiskovalci študentje" pa jih zelo veliko uporabljajo. In pa seveda je tu še nepogrešljiv bel špirit brez vonja. Največ za barvanje uporabljam čopiče, včasih palčke ali pa za zelo svetle površine papirne radirke. Za res drobne detaile pa so še gel pisala. Na fotki manjkajo še kremaste perl barve v tubi (jih ima trenutno hčera v šoli).

Greva v tople kraje?

2009-02-18T05:38:00.003+01:00

Enaka motiva, le zrcalna podoba.
Osnova voščilnice je tokrat modra (svetla in temna), dodatki in izdelana notranjost pa v belih barvah.
Motiv dečka je izdelan v 3d tehniki. Drevesa in sončke sem lepila z lepilom v svinčniku, s katerim sem se prvič srečala pred kakšnimi tremi leti in ga veliko uporabljala za ročne napise, ki sem jih posula s svetlečim mioks prahom.

Še en zložen album

2009-02-13T19:40:00.004+01:00

Pa spet za dečka. Nič ne morem pomagati, ker me je tole tako posrkalo, da na deklice niti ne pomislim. No ja, malo že. Papirji so že pripravljeni, nekaj sličic tudi.....

Tale je malo večji od prejšnjih dveh, obdelan z obeh strani in namenjen večjim fotografijam.
Sedaj pa pod tuš. Jeaaaaaaa!

Sobota zjutraj:
Ojej!!!
Sem ugotovila, da enega albuma pa sploh nisem prilepila.
Torej še eden. Prav tako zložen. V primerjavi z zgornjim predstavljenim je ožji in ima dodan še trak za zavezovanje.

Valentički ...sladki

2009-02-12T21:25:00.006+01:00

Nekaj se mora dogajat.

In pri nas so se danes dogajali sladki valentinčki. Romali bodo prijateljem v šoli, saj se ob vsaki takšni priložnosti trudim, da otroke spomnim na drobne malenkosti.
Kot prvi angelski kovanci.
Sine je prav užival, ko je odtiskoval tele angele. Izgledalo je nekako tako:Hočemo še! Kdaj drugič. Jaz sem bila že rahlo sita štancanja rožic, lepljenja dvostranskega traku. Tamala pa je bila zadolžena za risanje črtic za obrobo.
V sredini (med dvema rožicama) pa se skriva čokoladni kovanček.
Sledile so rožaste in seveda sladke sladoledne palčke.
Tudi tu sta v osnovi dve rožici in med njima nalepljena lesena paličica, ki smo jo kar potiskali v imitaciji listov.
Rdeče zlat angelski sladki zalogajček, pod njim še manjša bordo rožica (da se ujema z zavezanim trakom) in zlate pikice kot obroba.

Kolažni FLIP FLOP album za dečka

2009-02-11T19:39:00.004+01:00

Preden sem tole skupaj sestavila...je trajalo.
Sicer je zadeva precej preprosta, če človek ve, kaj želi. Jaz pa sem vsakih "pet minut" sprejemala nekakšne drugačne odločitve in potem mi na koncu sploh ni bilo več jasno, kaj pravzaprav želim. Najbolj moteče je bilo to, da hkrati delam še dva albuma za dečka in ker sem želela, da ima vsak med njimi neko svojo specifičnost, sem bila na trenutke popolnoma izgubljena.

Barve sem ponovno izbrala takšne, da se ujemajo z voščilnicami.
Sama zasnova osnov albuma je bila najlažja. Zataknilo pa se je pri dekoriranju. So že hoteli v notranjost romati levčki in ostalo, pa jih tu pravzaprav sploh nisem želela.
Meni osebno takšni albumi najbolj "ležijo" in jih imajo tudi moji otroci največ. Prepogibanje sem ter tja, odpiranje in zapiranje (pa vendar brez pretiravanj).
Osnova albuma je srebrn papir, notranjost pa mix modre, zelene in rumene. Nekaj je tudi dodatkov, a zelo minimalistično. Lističi na prvi strani (pravokotnik in rože) so namenjeni naslovu albuma. Dvakrat sem v notranjosti dodala pravokotnik za fotografijo, dvakrat zgolj s četrtinami kroga nakazala, kje naj bi se fotografije nahajale.
Takšen je približno pogled iz ptičje perspektive.
Izdelava notranjosti s fotografijami in dodanimi napisi...pa so stvar posameznika.

O njem shranjujem ......

2009-02-11T05:02:00.005+01:00

....drobne predmete.
Tako sem si jaz zamislila tole mini mapo, ki je nastala in se pravzaprav poda k voščilnicam iz prejšnjega bloga. Preden namreč začnejo nastajati kakšni "scrap" listi za album, je potrebno "nahrčkati", skupaj zbrati, kar nekaj materiala.
Tu je šest listov z dvostranskimi zavihki (se pravi 12), ki so namenjeni shranjevanju raznih drobnarij. Za čisto majhne stvari so dodatno dodane še štiri mini kuvertice, ki so nalepljene v notranjosti, za zapisovanje stvari, ki jih ne želimo pozabiti pa dva taga z črtastimi listi.
Dodani sta zgolj samo še dve veliki spenjalni sponki, ki sta tudi dobili pripadajočo "preobleko".
Za izdelavo mape sem ubrala harmonika način. Porabi se kar nekaj dvostranskega lepilnega traku, a mislim, da je vredno. Sama mapa lepo "stoji" in ni potrebno nikakršnih dodatkov za zapiranje. Zato mi je bil tudi ta način izdelave všeč. Skozi vso mapo se menjujejo tri barve: rumena, modra in zelena, nekaj pa se pojavlja še bele (v listih s črtami).

Če bo deček, bi lahko dobil.........

2009-02-08T05:00:00.012+01:00

Preproste, a vendar lepe.....meni simpatične.
Sličice za vse tele voščilnice spet izvirajo iz strani Canon. Nekatere sem oblikovala kot sličico (lepljeno na enobarvna ozadja), druge sem obrezovala ob liniji in kot takšne dodajala na osnovo.
Ozadja so mešana. Nekaj jih je iz zgoraj omenjene strani, ostala so moja. Nekje je motiv lepljen direktno na ozadje, drugje dodajan s 3d blazinicami.
Delala sem čisto na slepo: porabila sem en A4list sličic in dodatno bordure in napise.
Osnove so bele, velikost voščilnic pa 14,5x14,5 cm.
Samo velik levček in rožice so rahlo senčeni na robu, drugje sem uporabljala čiste linije.
Na treh je dodana še okrasna pentlja iz satena.

Mi pa spet praznujemo

2009-01-31T12:03:00.006+01:00

Konec januarja zaključujemo z rojstnim dnem, ki je eden izmed mnogih v tem letu.

Origami škatlice

Te škatlice so romale v šolo. Ker gre za večje otroke in zgolj predvidevam, da veliko njih na samo škatlo ne da nič, pač pa zgolj vsebino v njej, se nisem prav posebno trudila s tem, da bi jih okraševala ali uporabljala kakšne posebne papirje. Dejansko je tu šlo zgolj samo za embalažo za hrambo.
Za fiksno zapiranje sem uporabila kar trakove drugih barv, ki se na škatlo nataknejo(skupaj so lepljeni z dvostranskim lepilnim trakom) in na njih samo dodala majhen napis, ravno toliko, da nekaj je.

Mapa album za darilo

Tudi ta mali parkelj :) bo danes od mene dobil album s spomini na lansko poletje, ki smo ga preživljali na Dolenjskem.
Spomini so prelepi in upam, da mu bo všeč in ga bo vestno hranil, saj čez leta takole, ob fotografijah obujati spomine, res pomeni veliko. Tega se niti jaz kot otrok nisem zavedala in vem, da tudi naši otroci mislijo, da spomini kar vselej ostanejo tako zelo sveži kot na začetku. Z leti marsikaj pozabimo.
Odločila sem se za mešanico digitalnega in ročnega.
Sestavljanje skupaj pa je harmonika stil. Vsega skupaj je osem dvostranskih listov, velikosti malega zvezka. Osnova malo trši papir+barvni papir preko+fotografija+dodatki in ročno pisanje ali okraševanje.

Kako sem izdelala osnovo za album

Izbrala sem lepenko in ovojni papir za oblačenje.
Mapo sem sestavljala iz treh kosov lepenke, se pravi s sredinskim ozkim vložkom.
Takole izgleda osnova: lepenka oblečena v rdeč papir s pikapolonicami (nič bolj pametnega ni bilo pri roki), v notranjosti pa enobarvni siv papir.
Iz drugega kosa kartona sem po enakem postopku kot osnovo, naredila še notranji del. Sredina je zložena v harmoniko (za osem listov), oba stranska dela pa sta daljša in oblečena v rdeč papir. S spodnje strani je preko lepenke lepljen še "vložek" iz kartona, ki harmoniko fiksira. Vse to pa je potem lepljeno na osnovne platnice.

Sedaj pa gremo nasproti kuharskim dogodivščinam.........hrana, torte, peciva.......

Kličemo toploto, prebujanje, rojevanje novega......

2009-01-29T07:28:00.004+01:00

Mična gospodična je prebudila željo po več toplote, žvrgolenju ptic, pogledu na brstenje vse naokrog, cvetoče travnike in bose noge, ki se dotikajo jutranje rose na mehki travi.....
Najmlajše dva sta že nestrpna in bi se podila po otroških igriščih, z bosimi nogami preizkušala temperaturo vode v bližnji reki......Naša družina več kot očitno ni zimski tip.
Zatorej za danes svetle barve, cvetoče veje, rožice, lahka poletna oblačila......Uhhh..kje so še ti časi? Čisto možno da je vsemu kriva vročina, ki me že dva dni drži v krempljih.

Ps:prozoren cvet dodan na pentljo je spet uporaba industrijskih ostankov.

Pri meni se vedno kaj dogaja

2009-01-27T04:46:00.006+01:00

Ustvarjamo referat

Kljub včeraj zelo zasedenemu dnevu, ko se mi že vse skupaj sploh nič več ni dalo, je bilo vendarle treba v delavnico, da je Ana dokončala svoj plakat za predstavitev, ki ji je bila določena. Tudi sama je že bila naveličana učenja in tako sva luknje mašili z ustvarjanji.
Poleg plakata (ki čisto slučajno nosi naslov VALENTINOVO in GREGORJEVO) je tako nastalo še nekaj dodatkov: majhnih voščilnic (s štempiljkami in pa kolažnih) in mini svitkov z enim od všečnih verzov in knjižna kazala izdelana s servietno tehniko.

Plakatu je dodala še prevod besede Ljubim te v 20 jezikih (to je bilo smeha ob poizkusih polomljene izgovorjave) in pa manjše okrašene lističe z raznimi verzi.
Je čisto običajna deklica, ki rada ustvarja takšne malenkosti. Predvsem veliko raje, kot pa se uči .)
Vmes je prišla še ena študentka, ki letošnje leto pavzira in jokala in stokala, "kako je nihče ne mara". Pa sem jo "oborožila" s srčkastim knjižnim kazalom in ji razložila, da jo imam rada. In tako je Ani zmanjkalo eno knjižno kazalo za njeno predstavitev. Pa se je bilo treba spet lotit dela.

Lepimo servietke
Dogodek ravno sovpada še z enim drugim (na coc-u) in tako sva z Ano tole malo fotografirali in dokumentirali. In seveda na koncu še izdelali manjkajoča kazala. Za blogerice slovenskega prostora sicer nič novega, za tiste, ki pa tega še niso počeli ...nekaj čisto osnovnih podatkov. Seveda po sistemu, ki ga uporabljam jaz, ker se je izkazal za učinkovitega in cenovno sprejemljivega.
Se hkrati opravičujem za moj ne čisto pravilen prevod, vendar se angleščine nisem nikoli učila (sem bila usmerjena v nemške vode), vendar ga dodajam zaradi članic coc-a.

Uporabljamo katerekoli papirnate servietke ali robčke, ki so potiskani.

We are using whichever paper napkin or handkerchiefs, that are pushed.

papirnati servietek najprej razplastimo, ker uporabljamo samo zgornjo, potiskano stran.

first take the paper napkin to pieces - layers, because we are using only upper, pushed side -layer.

Motive obrežemo kakor jih potrebujemo ali toliko, da niso preveč veliki zaradi lažjega lepljenja

cut motives like them need or this much, that they aren't too large because of lighter gluing

pripravimo si še bel papir, čopič, lepilo, peki papir in likalnik

prepare white paper, brush, glue, to batch paper and iron

vklopimo likalnik

turn on iron

bel , malo debelejši papir natanko namažemo z lepilom

spread white, little fatter paper precisely with glue

preko previdno položimo razplasten kos servetka

over paper carefully put down the upper layer of paper napkin

prekrijemo ga s peki papirjem in polikamo z likalnikom na nizki temperaturi -cca 20-30 sekund

cover it with bakers paper and iron it on low temperature for about 20-30 seconds

peki papir previdno in predvsem počasi odstranimo iz podlage
carefully and above all slowly remove bakers paper from base

KONČANO!!!
Kadar jaz motivov ne potrebujem takoj, jih shranim v kakšni knjigi, da se lepo poravnajo.
Ostalo je samo še narediti manjkajoča knjižna kazala.

Ko se zavrti nogometna žoga

2009-01-24T06:06:00.004+01:00

Pa so spet prišli na vrsto fantiči.
Tokrat športna varianta enega še vedno najbolj priljubljenega in množičnega športa...nogometa.
Predlogi sem imela pripravljeni mislim da..... že več kot pol leta. Pa se kar nista hoteli sestaviti sami. Dobila sem ju od ene članice coc-a skupaj z še nekaj drobnarijami. Sta preprosti trodelni 3d predlogi, pa vendar lepi.
Z izbiro ozadij sem tokrat imela kar precej dela in prav nič mi ni bilo všeč, sodilo skupaj. Na koncu sem se (sicer mi ni jasno po kakšnem ključu?) odločila za tole kar je na sliki.
Osnova je bela, klasična velikost, ozadja so moja lastna. Tale s čevlji in žogo ima dodano še modro papirno vrvico, tista z medvedom pa moder satenast trak. Dve različni ozadji sem rezala diagonalno in ju potem lepila na modre papirje. Na ozadje v zamegljenih rdečih tonih sta dodani s 3d trakovi.

Te rad/a imam malo po medvedje

2009-01-23T09:42:00.004+01:00

Je malo trajalo, da je nekaj nastalo, ampak je!

Tu so bile dolge časovne faze od odtisov, do barvanja, iskanja pravih kombinacij in sestavljanja. Uhhh..!!!! Kako človeku odleže, ko se znebi nečesa, kar ga bremeni.

Torej...enkrat on in drugič ona. Mislim seveda medvede.
Prva je medvedka, ki sem jo barvala s tapkanjem večje površine in manjše z gel pisali. Papirji so moje izdelave, osnova voščilnice bela
Enobarvni papir sem senčila z zeleno blazinico, sredinskega zelenega z rjavo. Tam sta še dva odtisa nasmejanih src, tretji pa na rdeč papir in dodan s 3d blazinico. Napis sem naredila računalniško, rahlo pobarvala s pasteli in lepila na trši karton.
Še okrasna bordura, ki je v spodnjem delu naluknjana na rjavi del pa sem dodala še majhne rožice.
Naslednji je ...ON.....medvedek v srcu iz src. Srca barvana z gel pisali, medo pa spet s tapkanjem,
Prvo sem ga lepila na rdeč papir in obrezala s škarjami. Z 3d blazinicami je potem dodan na rdečo izrezano obliko, ki sem jo še okrasila z 10-imi zlatimi pikicami. Spet 3d blazinice in belo obliko, ki je senčena z rdečo in lepljena na belo osnovo.
Stranski borduri sta papirnat trak lepljen na belo in rdeč, naokoli zavezan zlat trakec in v njem oblika srčka. Pritrjena pa sta prav tako z 3d trakovi.

Stresna, potresna, gibajoča, premikajoča, glasna...

2009-01-22T06:35:00.007+01:00

Tole pa sem uvrstila kar med posebne oblike, saj preprosto nisem vedela, kako neki naj jo definiram, saj ni čisto običajna, klasična.

Ne znam najti pravega prevoda za njeno ime in temu sem se prav pošteno nasmejala. Izrazi kot je : stresna, potresna.....so mi delovali tako negativno. Ko sem gledala Ano, kako se je vsa fascinirana poigravala z njo sem si v mislih dejala: Joj! Moj otrok je padel v stres!

Ampak šalo na stran. Saj samo ime niti ni toliko pomembno.
Spet ena rozika, vendar tokrat tudi s pridihom živahnosti. Da ne prevlada umirjenost nežne roza, prav gotovo poskrbijo temnejši dodatki in pa seveda....MIKRO PERLICE, ki se ob gibanju sprehajajo dem ter tja, kot bi bile žive.
Notranjost je poštempljana z drobnimi metuljčki v dveh različnih odtenkih. Na izrezan okvir sem s pomočjo dvostranskega lepilnega traku dodala prozorno trdo folijo, nanjo pa v popolnem stiku 3d trakove. Vsuvanje mikro perlic je zgodba za sebe in prav gotovo jih je v notranjosti malo preveč. Ampak te male pikice se obnašajo kot najživahnejša bitja na svetu in jih je prekleto težko krotiti.
Dodala sem še štiri vogalne rožice, satenast trak zavezan v pentljo, in spodaj tri kvadratke in na njih tri kroge z odtisom metulja (dodajano s 3d blazinicami). Barve sem izmenjavala, robove pa rahlo senčila.

Sedaj pa grem.....drugič ali Saj že veste da sem Simon

2009-01-19T20:27:00.003+01:00

Saj se še spomnite tistih dveh z dečkom.....Sedaj pa grem......Še od takrat mi je ostalo nekaj odtisov, ki so se kar valjali in se mi vsake toliko časa "lepili" na prste. Včeraj (med lutkovno predstavo, ki mi jo je s svojim plišastim živalskim vrtom uprizarjala najmlajša) sem se odločila znebiti teh lepljivih sličic.

Pri prvi sem uporabila tri odtise različnih barv. Nič barvanja. Že odtisnjeni so bili z namenom, da ostanejo takšni.
Ne vem zakaj, a tale fantič me spominja na tistega "Saj že veste, da sem Simon, s kredo rišem dan na dan in poglejte čudo čudno, risba vsaka v hipu oživi...."
Nekako tako. Sem že kar malo stara za risanke.

Ozadje je že precej staro in je ostanek nekega velikega kolažnega albuma, ki sem ga delala. Narahlo je ob robovih potegnjeno z rjavo blazinico, lepljeno na rjavo in črno osnovo. Z razcepko sem skozi vse tri liste dodala napis HAVE A FUN, ki se je tudi že nekaj časa valjal v škatli z napisi.
Ko sem dodajala napis Happy birdhday m sem že računala na to, da ga lahko okrasna ploščica z vrtenjem prekrije. Moja hči pravi, da sem slabša kot otroci, kar se tiči igranja s takšnimi malenkostmi, ki me čisto navdušijo in prevzamejo.
Proti vrhu sem dodala okrasno čipko v belo zelenih tonih, ki je zaradi svoje grobosti in debeline mogoče primerna zgolj na takšne voščilnice. Preko čipke sta dodana prve dva fantiča v dveh etapah dodajanja s 3d trakom, tretji-sredinski, pa je dodan kar naravnost na ozadje. Še trije baloni z vrvico in to je to.

Naslednjega "Simona" sem barvala.
Prvo njega, potem ozadje in da je mera polna, sem ga še povsod naokoli okrancljala kot reklamni pano. :( Roka je kar sama tekla in delala pike in kroge, vijuge....In ker kot takšen res ni smel samevati, sem izdelala še borduro na takšen način.
Tokrat sem za podlogo tiskanemu papirju uporabila ročno izdelan papir, ki je kar peš natrgan. Manjši kos sem še senčila in ga potapkala po vsej površini. Sledilo je šivanje dveh gumbov v vogalčkih in ko sem že imela v roki šivanko in nitko, sem še Simona na ozadje kar prišila. V desnem okroglem robu pa sem ga podložila s koščkom 3d blazinice.
Tudi bordura je dodana s 3d trakovi.
Vse delčke (razen najmanjšega potapkanega) sem dodajala z rahlim zamikom.

Tako...sedaj pa grem :)

'The Marie Antoinette Award' in Nice Blog Award

2009-01-18T14:25:00.006+01:00

Tole je priletelo kar iz dveh koncev(no ja, meni znano).
Ampak naj omenim tisti blog, od koder je prišlo kot prvo (le moja lenoba za takšne stvari je kriva, da na to kar malo pozabim) Leigh in pa iz slovenskega od Bolhe.
Ker mi je Leigh poslala na ta blog, bom nagrado prilepila kar tukaj.
Obema se zahvaljujem za zaupanje.

1. Link to the person who gave you the award/naredi povezavo do osebe, ki ti je nagrado podelila
2. Nominate 7 more persons/nominiraj 7 oseb za to nagrado
3. Link the nominees and let them know about this award/naredi povezave do teh 7 oseb in jim to povej
4. Post the award on your own blog/objavi nagrado na svojem blogu

Pa sem spet v dilemi komu podeliti naprej.
Hmmmm. Toliko blogov mi je všeč in si več kot zaslužijo nagrado. Vendar pa je vse že nekako popolnjeno.
Odločila sem se za Valito, čeprav se že nekaj časa ni javila s svojimi čudovitimi kreacijami. Od naših pa sem za danes izbrala Sultano, katere blog sem šele odkrila, a me je v trenutku navdušila s svojimi voščilnicami.

Naslednja nagrada pa je prišla od Tulpike, ki se ji na tem mestu zahvaljujem za nagrado, kot tudi za vse kratke obrazložitve s katerimi se je res potrudila.

Pa kar kopiram njen zapis:

Ker gre za sistem verižnega razveseljevanja, je z nagrado povezanih tudi nekaj obveznosti ;)

1. Objavi nagrado na svojem blogu.

2. Naredi povezavo do osebe, ki ti je nagrado podelila.

3. Podeli nagrado naprej - neomejenemu številu ljudi in jih navedi tako, da na svojem blogu narediš povezavo do njihovih blogov.

In tudi tu je dilema.
Pa sem nekako izbrala:
Tiaro
Mravljico
Marby

Uhhh..kar lažjo se počutim, ko je tole opravilo za menoj.

Spet nasprotja: toplo poletno -hladno zimsko

2009-01-13T17:45:00.010+01:00

Na eni strani tople in nežne barve, cvetoči travniki, frfotajoča oblačila in angelska krila......

Dve voščilnici, vendar pa zaradi te "vražje" rame malo pozno, a vendar upam, da ne prepozno. Za izziv pri Pink Cat Studio. Ker je bila že dana možnost, da se motiv lahko sprinta, sem jo izkoristila. Naredila sem dve, pa z nobeno v resnici nisem zadovoljna. Ne vem, a nekako imam občutek, da mi takšne voščilnice ne ležijo preveč. Odgovarja pa pravzaprav tudi izzivu na Charisma Cardz, kjer so zahtevali roza barvo. Tista na desni strani.
Barvala sem z akvareli in tanke linje z gel pisali. Ozadje z drobnimi rožicami je eno od zastonjkarskih (malo spremenjeno po moje), ostala pa moja.
Pri obeh sem naredila še okrasno borduro s posnemanjem cveta, ki ga drži v roki. Nekaj rožic pa sem izrezala, pobarvala in dodala na "travnik" s 3d blazinicami.
Osnovi voščilnic sta tokrat roza barve.

Okrasni trak iz mojega božičnega darila, kupljen pa je bil v Karunu v Kranju, kjer imajo večkrat prav pestro, a precej drago izbiro trakov.

Na drugi strani pa mraz in vsak dan se termometer spusti krepko pod ničlo. Pri nas ponavadi tam nekje do -15 stopinj. Pa vendar človek ne more čepeti samo notri.
Tako sva z najmlajšo odšli na lov za ledenimi svečami. Iskali sva jih ob reki in jih našli velikoooo, nekaj prinesli tudi domov, vendar pa je bilo fotografiranje njih večina nemogoče zaradi deroče in mrzle reke. Če jaz padem v vodo še gre. Ampak moj fotoaparat!?!?!? To pa ne!
Ena med temi čudovitimi stvaritvami, ki je bila toliko dosegljiva, da sem jo lahko ujela v objektiv.
Drugače pa smo širne bele poljane izkoristili še za pisanje in risanje s palicami.
In pa razen igre senc, saj je bila svetloba ravno primerna za to početje.

Sedaj pa grem......

2008-12-30T06:52:00.008+01:00

Malce smešno in pa polepšano tole....Sedaj pa grem....
Moja najmlajša je vedno kadar smo jo kaj razjezili, govorila: Zdej pa grem! V drugo hišo grem. In se je odpravila ven na dvorišče s kakšno od svojih takrat priljubljenih igrač.
In ko sem delala ti dve voščilnici, sem se spomnila prav nanjo. Mogoče zaradi tega, ker je bila ta čas pri meni v delavnici in se učila barvanja s kredami.

In tole njeno krica kraca barvanje sem prilepila prav z določenim namenom. Eno takšnih krica krac sem namreč kar uporabila na voščilnici. Na tisti ležečega formata, velikosti amerikanke....modre krica krace.

Pri prvi je mali fantič barvan, pri drugi pa sem ga pustila kar nepobarvanega, naredila še en dodaten odtis in ga s pomočjo 3d blazinic dodala preko spodnjega odtisa, ki sem ga lepila na dve različni podlagi.
Sem poizkušala slikati tako, da se to vidi.
Tudi vse štiri zvezde so dodane na ta način. Nepravilno narezano rjavo ozadje je rahlo senčeno s kredami (so bile ravno pri roki).
Pri drugi voščilnici pa sem uporabila rdeče in zelen okrasno izrezan karton za podlago sličici. Vse skupaj sem združevala s pomočjo 3d blazinic in z motivom delno prekrila naokoli ozadja zavezan zelen satenast trak.

Tako! Sedaj pa jaz grem :)
Skuhat čaj, ne v drugo hišo.

Stara bom 4 in že znam......

2008-12-08T07:59:00.002+01:00

Včeraj mi je uspelo sestaviti skupaj majhno darilo pozornosti za štiriletno deklico. Pri pregledovanju "šare" in ločevanju kaj je za pokurit in kaj ne, sem v nekem starem delovnem zvezku naletela na nekaj pol prikupnih sličic, ki jih ni nikoli nihče uporabljal.

Pa sem jih vzela ven in kot prvo razrezala na posamezne sličice.
Gre za razne matematične uganke, sestavljanke, domine, karte......kakorkoli se pač z njimi znajdemo. Ene in iste kartice lahko uporabimo za igro spomina ali pa Črnega Petra.
Sedaj je bilo potrebno samo še vse skupaj nekako za oko privlačno in pa pisano na kožo ravno tej štiriletnici ......zapakirati.
To je deklica, ki neizmerno uživa v odvijanju in zavijanju, prekladanju iz škatle v škatlo in podobno ter je seveda, kot večina otrok teh let, željna znanja.

Tako sem se pač odločila narediti več manjših elementov za hrambo teh kartic. Izbrala sem tri osnovne barve: bele (ker se v veliki meri pojavlja na karticah), temno zeleno in srebrno.

In začele so nastajati škatle,škatlice, ovitki, kuverte.......
V temle zloženem papirčku se kot edini sladki dodatek darilu skriva majhna čokoladica z motivom Božička, kot se ta čas spodobi.

Upam, da bo mala štiriletnica zadovoljna s temle darilom in jo bodo kartice, ki so že skoraj romale v peč, za nekaj časa zamotile in bo z njimi utrdila svoje znanje ali pa ga na novo osvajala.
Takole pa izgleda zloženi kupček, ki ga bom skupaj samo še povezala z darilnim trakom.
Več posameznih fotografij pa je v temle albumu.

Zadnji rojstni dan v tem letu....

2008-11-30T19:01:00.003+01:00

....se je končno po petih dneh končal.
Mislim, da bi lahko spala in spala, pa mi slaba vest, ker sem morala te dni zanemarit delavnico, ne da miru. Slaba vest pred samo seboj. Vsakič ko sem stopila noter, me je zamikalo, da bi naredila to ali ono, pa se je že iz kuhinje oglašala signalna ura, da je nekaj pečeno ali kuhano.

Kuhinja je bila te dni na udaru. Pravzaprav kar ves teden in ne morem in ne morem se znebiti občutka sladkobe povsod okoli mene. Toliko mafinov mislim da nisem spekla v celem letu. Res pa je, da so pri nas ta praznovanja tako, da je vedno vse domače proizvodnje, nič tistih klicev za pice in podobne zadeve. Včasih pomislim...naslednjič pa......? Ampak ko pride naslednji rojstni dan, spet ponovimo vajo.

Skratka tale november je bil v znamenju mafinov: čokoladnih, kakavovih, sadnih, bananih, vanilijevih.......

Močno preko 100 jih je bilo pečenih za tri praznovanja: s prijatelji starejše generacije (kaj hočem, se druži tudi s takimi malo pod in malo nad 20, čeprav je sama dopolnila komaj 9), s sorodniki in sošolci.

Mislim, da bom kar nekaj časa sanjala te mafine in vse gore pomfrija, krompirjevih kock in domačega čipsa.

Je pa vseeno lepo imeti takšnih rosnih 9 let. Ko si še čisto neobremenjen in je tvoj svet največkrat ena čudovito fantazijsko popotovanje. Več slikc pa v albumu.

In še vabila na rojstni dan.

Še en projekt je pod streho

2008-11-25T04:39:00.010+01:00

Včerajšnji dan, ko so naletavale snežinke in je pobelilo pokrajino, je bil prav idealen za peko piškotov. Prav gotovo poznate tiste znamenite razpokane piškote? Ravno ti so včeraj zadišali v naši kuhinji poleg orehovih rogljičkov. Za vse tiste, ki jih pa ne poznate...recept. Čisto preprost, primeren za packanje malih ročic in pa končen slasten izdelek, ki se ga branijo le tisti, ki ne marajo kokosa.

RAZPOKANI PIŠKOTI

250 g kokosove moke
120 g čokolade v prahu
100 g zmletih orehov
250 g sladkorja v prahu
3 jajca

sladkor v prahu za "posip"

Rumenjake ločimo od beljakov. Rumenjake, kokosovo moko, čokolado v prahu, orehe ter sladkor zmešamo in dodamo sneg iz beljakov. Iz mase naredimo kroglice, ki jih povaljamo v sladkorju v prahu. Piškote naložimo na rekač, ki smo ga obložili s peki papirjem in jih pečemo 5 - 8 minut na 200 stopinjah, oziroma dokler piškoti ne razpokajo. Ohladimo jih na pekaču.
Po končani peki so še dokaj mehki, kot bi ne bili pečeni. Pa so. Masa se pri oblikovanju kroglic malo prijemlje na dlani, vendar se jo da lepo oblikovat .

Razlog, da so se "dogajali" piškoti, pa je jutrišnji hčerin rojstni dan. Kot prvo bo mini šolsko praznovanje z majhno simbolično pogostitvijo in za letošnje leto sva izbrali tele prikupne škatlice. Delane po načrtu, ki zahteva le veliko rezanja, drugače pa prav preprost.
Na karton sem si naredila šablone. Načrt natisnem ali narišem, ga nalepim na trd karton in obrežem. To potem uporabljam kot šablono za obrisovanje vseh naslednjih delov.
Bele osnove in roza "kupčki". Za te kupčke je bila zadolžena moja devetletnica. Vsakega je s čopičem premazala z lepilom in posula z bleščicami in mikro perlicami. (tu le opomba: bleščice sva dodajali le na eno stran izdelka, se pravi škatlice; druga stran je brez bleščic, le okrasni papirji). Sledi sušenje. Mama (se pravi jaz) je med tem rezala spodnje prekrivne dele iz valovite lepenke, sestavljala škatlice. In včeraj sva jih družno dokončali. Ostalo je le še polnjenje z dobrotami.

Heather's Heavinly Stampations: Some Blog Candy for you, - to Celebrate 5,000 hits in 7 weeks

2008-11-23T07:24:00.000+01:00

Blog candy

Trije angeli -Trije prijatelji

2008-11-22T16:38:00.009+01:00

Očitno sem zadnje čase veliko skupaj z angeli. V božični delavnici je nastal eden, pa na cesti je bil z nami in danes.....za danes mini zložen album treh angelov, res pridnih in čudovitih otrok, treh nerazdružljivih prijateljev, katerih eden danes praznuje rojstni dan.

Takole nekako izgledata prva in zadnja stran albuma. Sem sliki združila v eno samo. Sicer mi je bilo malo težko tole narediti, ker sem zaradi bolezni delala zadnji trenutek, pa še dobra pravzaprav nisem in me je dopoldansko stanje ob tem delu čisto izmozgalo.
Osnova je malo trši karton, ki pa se še vedno lepo prepogiba. Oblekla sem ga v darilni papir medvedkov, ker pri roki nisem imela popolnoma nič bolj primernega.
Notranjosti, ali dodani notranji listi, so popolnoma različni.
Kako pisano je vse skupaj, se vidi na tejle mix sliki. Nekateri notranji listi so dodajani s pomočjo vrvice, drugi se odpirajo navpično, spet drugi porezani diagonalno. Sike niso neka kvaliteta, saj sem jih prav na hitro natisnila kar na domači tiskalnik. Poizkušala sem zgolj ujeti nekaj njihovih skupnih druženj (zelo različnih) in kot spomin dodala več slik tistih dveh, ki ne praznujeta.

Za notranje dekoriranje ni bilo prav nič časa.

Tako sem uporabila zgolj nekaj majhnih polžev, rožic in pikapolonic, ki sem jih imela narejene že od prej, na zalogo.

Album sem delala po velikosti škatle angela, ki je narejena iz 1/4 servetka, tako da smo ga shranili v škatlo. Poleg je še ena prav takšna škatla, ta pa napolnjena z bonboni.

Še isti motiv in velikost angela na lepenki -kot slika. Za obešalo sem uporabila kar naravno vrvico in z enako vrvico tudi povezala skupaj vse tri elemente darila.....nič papirja, nič drugega zavijanja. Le majhen lesen jelenček je pritrjen v spodnjem desnem vogalu vrhnje škatle, saj je danes tako zelo dišalo po snegu.

Dobri stari medo

2008-11-11T03:37:00.008+01:00

Mali ali velik kosmatinec, vseh možnih barv, velikokrat pentljami okoli vratu.......prav gotovo je še vedno najbolj pogosta igrača ali pa sploh ne toliko igrača, kot ljubljenček, ki pač v resnici ni živ, ampak ga oživlja šele naša domišljija in lik, ki mu je tako lahko in preprosto pripisati takšne ali drugačne karakterne poteze, ki so nam ljube in nas osrečujejo.

Izbrala sem prikupen servietek, kar pomeni, da tile medvedki sodijo v servietno tehniko. Je preprost motiv, saj se na eni strani servietka pojavljajo vsi štirje motivi in je tako pravzaprav misli o tem, kako in kje ga bomo obrezali, praktično skorajda nič.
Obrezane konce sem lepila na enobarvna ozadja. Tokrat ni vse obrezano v tankih linijah, ampak sem dveh npr. puščala širši stranski rob. Preprosto zaradi tega, ker sem vedela, da želim, da uporabim tudi "pricking" ali nekako po naše....luknjanje papirja. Pri tem uporabljamo razne igle, šivanke, bucike, žebljičke.....pač vsakdo se znajde po svoje, če seveda nima točno tistega orodja, ki je temu namenjeno.

V prickingu sicer nisem ravno doma, ga pa rada na tak preprost način kot tule, uporabljam. To so tisti drobni detajli, ko nekako izdelku vdihneš dušo.

Za ozadja sem izbrala zabrisne, zamegljene medvedje šape, s tistimi značilnimi ostrimi medvedjimi kremplji. Po en krempeljček pa sem pustila....brez zamegljevanja, saj sem ga uporabila kot dodatek, "embellismet" pravijo temu v tujini.

Tudi ta je lepljen na črn papir in enobarvno ozadje, obrezan pa v krogu. Oba dela sta na osnovo pritrjena s pomočjo 3d traku.
Pri vsaki izmed štirih sem uporabila še kakšen dodatek kot: vrvico, pentljo, trak.

Osnova voščilnice je bela.

Pa še moj NAMIG:
motivi telih medvedkov so zelo primerni za izdelavo raznih kompletov, saj voščilnici lahko dodamo še kaj drugega: mogoče sliko, naredimo okrasni ovitek za zvezek, album, lahko a motive uporabimo tudi za izdelavo igre spomin ali jih za majhne otroke razrežemo v preproste oblike za sestavljanje. Sama sem te motive uporabljala tudi pri izdelavi otroške torbice za darilo hčerini sošolki.

Oh, ta košarka!!!!

2008-11-06T09:15:00.000+01:00

Tale kompletek z dvema različnima motivoma pa sem naredila za prijateljico, katere oba sinova sta športnika. Saj veste: treningi, pa ob vikendih tekmovanja, ki popijejo predvsem staršem veliko živcev.

Prvi motiv je živalsko obarvan, z dodanim košem, žogo in napisom GREMO NA ZMAGO!!!!. Je kolažno sestavljanje, osnovni motiv pa sem sestavila računalniško in ga potem izmenično lepila na črn in oranžen papir. Napis je prevlečen z oranžnim gel pisalom.

Naslednji motiv pa je delan v 3d tehniki.
Gre za žogo, ki je izgubila koš. Motiv se mi je zdel tako zelo prikupen. Sestavljen je iz treh plasti.

Oukvirjeno ozadje posnema košarkaško žogo. Lepljeno je na dva oranžna in en črn papir.
Prav tako napis KJE JE KOŠ? Oba dela sta na ozadje dodana s 3d trakom.

Vse voščilnice, kartice so manjšega formata.

Učiteljica sova

2008-11-01T08:54:00.001+01:00

Saj pravijo za sove, da so tiste....pametne živali.
In jaz sem tako izbrala sovo učiteljico.

V samem motivu ima v roki šolsko kredo in pa seveda značilno "pametno kapo" kot ji pravim jaz, dodala pa sem še številke (jah, matematika!) in jih s pikami povezala s sovo učiteljico.
Vzorčasto ozadje in bordura sta delana v barvah osrednjega motiva., Prav tako okvir okoli sove. Številke se vozijo na kolesih in sem jih vzorčasto porisala z gel pisali, te lepila na moder papir, obrezala v tanki liniji, na osnovo pa dodala s 3 d trakom.

Jesen, počitnice, Noč čarovnic........

2008-10-25T07:33:00.000+02:00

Ja, pa je tu jesen.
Le ta prinese s seboj poleg vseh čudovitih barv tudi Krompirjeve počitnice in pa ob koncu meseca tudi neslovenski praznik Noč čarovnic ali Halloween v originalu.
Takole sem se letos prvič lotila voščilnic na to temo. Šlo je pravzaprav za preizkušanje mojih sposobnosti, kako se lahko identificiram z nečem, kar mi je tuje, nepoznano. Mislim, da mi je kar nekako uspelo. Gre za tehniko kolažnega sestavljanja, glava črne muce pa je 3d tehnika.

Seveda ni ostalo samo pri voščilnicah. Kot vsako leto v tem času, je tudi letos nastal "strašni zbor" piškotnih lizik, ki so tako ali drugače oblikovane, da spominjajo na pojave strašljivega praznika čarovnic in drugih pošasti.

Moji otroci vsako leto uživajo v pripravi teh lizik in je to svojevrsten dogodek, ki se nikakor ne sme izpustiti. Veliko dela, ampak tudi veliko smeha, rojevanja novih idej, kjer tudi ponesrečeno okraševanje pomeni "bingo".

Svojevrstno doživetje, ki ga svetujem mamicam z majhnimi otroci, saj so otroci tako zelo polni idej in si največkrat močno želijo ustvarjati.

In da ne pozabim dodati recepta za tele "lizike":
500g moke
250g surovega masla
140g sladkorja
1 zavitek vanilijevega sladkorja
2 jajci
limonina lupinica

sladkor v prahu in sok limone za sladkorni led
živilske barve za barvanje ledu
pri duhcih stopljena čokolada za oči in usta
za lizike lesene paličice (jaz sem uporabila kar te za ražnjiče, le skrajšala sem jim oz. razpolovila)

Moko, sladkor, vanilijev sladkor, jajce, limonino lupinico in margarino zamesimo v testo, ki ga za 1 uro postavimo na hladno v hladilnik.
Testo razvaljamo kakšnih 0,5-1 cm debelo.
Lizike režemo z okroglim modelom. Za duhce sem jaz skrivila star obroč za krofe. Pri lizikah moramo pred peko v del,ki pride na dno vtisniti še leseno paličico. Na rahlo jo od zgoraj pritisnemo s prsti.
Naložimo na pekače obložene s peki papirjem in pečemo v že ogreti pečici na 100 stopinj 12-14 minut.

Piškote ohladimo in ohlajene premažemo s sladkornim ledom in okrasimo po želji.

In pa še za konec....
Simpatične škatlice, kamor lahko dobrote tudi shranimo. V pripadajočih barvah in okrašene z raznimi motivi, ki spominjajo na ta čas.

Več fotografij pa lahko nadete v albumu Noč čarovnic.

In da ne pozabim najpomembnejšega za otroke......Krompirjeve počitnice. Takole je pri nas družno nastalo nekaj voščilnic na to temo:

Pika poka, pikapolonica...

2008-10-21T12:17:00.000+02:00

...zleti v nebo in mi prinesi zlato kolo.
Tako nekako. Pa vendar se ta serija imenuje "Od pikapolonice Za tebe".

Tokrat sem za podlago voščilnice uporabila črn papir, kar ji da prav poseben draž. Motivi so različni. Pri "četici" pikapolonic sem na koncu z gel pisalom risala pike, kot nekakšna njihova pot. Tudi ozadja ali bordure so tu pravzaprav ponovitev, ki pa je računalniško spremenjena, osrednjega velikega motiva pikapolonice.
Pod srednjo voščilnico sem še nalepila tanke črte samolepilnega medlo rdečega papirja.
Vsi motivi, kot ozadja so dodajani na več plasti enobarvnega papirja in obrezani v tanki liniji.

Druga od izpeljav pa je na zelenem papirju.

Dodala sem okrasni trak iz papirja, kjer se ponavljajo besede Za tebe. Pikapolonica pa je dodana na ozadje samih pisanih pikapolonic, vendar sem ga zelo zameglila. Še trak in preko traku s pomočjo 3d traku dodan napis.

Dolgonoga lepotica

2008-10-21T07:21:00.000+02:00

Pa še res je!
Čudovita, visoka, barvita, prijazna, dolgonoga...lepotica iz živalskega sveta.

Ozadja povezana z žirafo sem oblikovala že veliko prej, preden sem se lotila telih voščilnic. Za nekoga drugega, ki pa jih potem ni več potreboval. In se mi je zdelo nekako škoda, da bi ostala neizkoriščena. Potrebovala sem zgolj samo še osrednje motive, tako in drugače povezane z žirafo.

Izbrala sem lik drevesa in žirafe in jih oblikovala. Nekako sem že v naprej vedela, da bom naredila štiri voščilnico. To mi je nekako v navadi, da grobo, ali bolje na pamet preračunavam, ko gledam material, ki ga največkrat ustvarjam na A4 papirju, da imam boljši pregled nad velikostjo.

Za dodajanje sem izbrala enobarvne papirje barve zemlje in pa seveda črn papir.
Vsi elementi so tako lepljeni na te enobarvne podlage in potem izrezani v tankih linijah. Uporabljala sem različne debeline enobarvnih papirjev, saj veliko elementov pride lepljenih s pomočjo 3d traku, pri čemer je boljše, da je element na trši podlagi.
Dvema voščilnicama sem dodala gumb skozi katerega sem napeljala vrvico in jo zavezala, tri imajo dodan črn trak. Napis in okrasna bordura je narejena s pisalom v tubi za 3d učinek v zalti barvi.

Žirafa z darilnim paketom, Srečno, Gumb 1, Gumb 2

1, 2, 3, 4, 5 ........

2008-10-21T05:36:00.000+02:00

Številčni naslov, saj so tudi voščilnice številčne, se pravi je njihov osrednji motiv številka.
Zaenkrat so to zgolj številke od 1-9. tistih dvo mestnih se še nisem lotila, a mislim da se jih bom lotila tam nekje do števila 13.

Ozadja so različna, pisana, večkrat sestavljena iz različnih vzorčastih papirjev. Številke sem barvala in potem lepila na pripadajoč enobarvni papir. Vsaka voščilnica ima nek dodatek, da je bolj razgibana: okrasni trak, vrvico, rožice....
Ko sem opazovala že dokončano serijo, sem nekako ugotovila, da me je spet povleklo bolj v "punčkaste vode". In tako sem si pripravila material za še eno serijo. Pri tej sem nekje izgubila številko 6.

Tokrat sem se odločila za dodajanje napisov.

Izbrala sem napis "To je tvoj dan" in različne pisave. Vsi napisi so rezani na besede, lepljeni na enobarvni papir in obrezani v tanki liniji. Na osnovo so dodani s pomočjo 3d traku, tako da rahlo odstopajo od ozadja, kar da prav poseben čar voščilnici.
Ker so tokrat sami napisi k motivu dovolj, sem vse ostale dodatke izpustila.
Vse voščilnice imajo za osnovo bel papir.
Posamezne pa lahko najdete v albumu na drugi in tretji strani.

Prikupne živali

2008-10-21T05:03:00.000+02:00

Živalski svet, ki je vedno tako presenetljivo lep ima nešteto likov, ki so blizu tudi otrokom. Ponavadi izbiram bolj preprosto motive ali pač zgolj takšne, za katere mislim, da so otrokom nekako blizu. Tako jih je nastalo nekaj s pomočjo servietne tehnike, katero sem uporabila za osrednje motive živali.

Tule so ozadja izredno barvita in pisana. Stike med različnimi vzorci sem zabrisala z enobarvnimi papirji v tankem robu. Osrednji motiv pa lepila na pripadajoč papir, ki je barvno usklajen z ozadjem. Tokrat sem okrasne šive delala s pisalom v tubi za 3d učinek, zlate barve. Še nekaj ostalih voščilnic, narejenih na podoben način .
Ovčka
Putka
Zajček Zajčica

Potem so tu Mačke, Muce......
Štirje različni motivi in prav tako servietna tehnika. Vse s servietno tehniko obdelane motive sem lepila na rdečo podlago in obrezala. Tokrat sem za ozadje izbirala različne vzorčaste papirje, ki sem jih rezala v tankih prečnih linijah in jih pri lepljenju na osnovo še razbijala s tankimi rdečimi črtami. Sem ter tja je na koncu dodano še kakšno izrezano srce iz rdečega papirja.

Posamezne fotografije ostalih dveh motivov: Na odeji Z miškami

Potem pa je tu še serija jelenov.

Tokrat sem uporabila nek poseben papir, ki je rahlo reliefen na otip. Figure jelenov so različne, na nekaterih se pojavlja tudi miška. V seriji 10-ih voščilnic je prav vsaka nekaj drugačna, ima drugačne dodatke. Tu sem se poigravala z dodajanjem majhnih koščkov narezanega papirja, izsekanih delcev, kamenčkov...
Za ozadja sem izbrala močne barve, katerih sem se sprva kar malo bala, a mislim, da je končni efekt kar dober.

Slinček kot voščilnica

2008-10-20T18:06:00.000+02:00

Še en kos oblačila kot voščilnica. Tokrat slinček.

Naredila sem dva, osnovna predloga pa je enake oblike in v obeh primerih nežno zelen trši papir.
Naredila sem si malo manjšo predlogo od osnove za dodajanje okrasnih papirjev. Oba papirja sta vzorčasta. Tistega bolj pisanega sem naokoli okrasno obrezala in potem ko je bil že nalepljen na osnovo še risala z gel pisalom. Pri bolj umirjeni izvedbi pa sem vse naokoli(prav tako z gel pisalom) delala okrasne šive.
Rožice so iz nekakšnega filcu podobnega materiala. Črke pa sem naredila s štempiljkami, obrezala in obdelala z bleščicami. Oba slinčka imata tudi kot pravi slinček trak za zavezovanje.

Tudi dečke je treba obleči

2008-10-20T15:00:00.000+02:00

Čeprav imajo deklice pri oblačenju kar nekakšno prednost, veliko večjo izbiro, modele, barvne palete..........pa tudi dečki vedno pridejo na vrsto.

Predloge za tele majice sem dobila na internetu kot "free" predloge in jih imela kar nekaj časa spravljene. Priznam...tudi meni je veliko bolj v izziv ustvarjati za deklice.

Pri prvih treh sem uporabljala vzorčasta ozadja iz "raznih vetrov" ali ostanke, ki ostanejo pri rezanju in delu česa drugega. V drugem primeru pa sem enobarvna ozadja poštempljala z štampiljkami (žabe, kače, stopinje). Vseh šest voščilnic ima za osnovo barvni papir in bel.
Majice so lepljene na trši papir in potem dodane na osnovo s pomočjo 3d traku.

Pa še hlače.
Tole je vzorčni model po predlogi izredno velike ustvarjalke iz Avstralije po imenu Valita. Udejanila sem še dva njena projekta poleg tega, ostali pa so zaenkat nedosegljivi, saj uporablja veliko pripomočkov in materialov, ki meni žal niso na voljo.

Oblika hlač, dodani žepi, naramnice in v žepe vložena dva kosa orodja. Naokoli hlač in žepov sem naredila okrasne šive.

Deklica je...naj bo roza

2008-10-20T11:45:00.000+02:00

Seveda, najobičajnejša barva ob rojstvu deklice in tako jo tudi jaz uporabljam pri izdelavi voščilnic.

Za tole serijo sem izbrala oblačila. Vse kose oblačil sem lepila na malo trši papir in jih potem izrezovala tik ob motivu. Čisto na koncu so dodani na voščilnice, s pomočjo 3d trakov, tako da rahlo odstopajo od podlage.

Podlage pa sem tokrat pripravila malo bolj pisane in v večih vodoravnih linijah kombinirane. Slike določenih oblačil se pojavljajo tudi na vzorčastih ozadjih.

Kar nekaj stikom ob dveh različnih papirjev sem na koncu še porisala z gel pisali(črtice, pike).

Maturirali smo!

2008-10-19T18:41:00.001+02:00

Vsako leto nič koliko srednješolcev maturira.

Idejo o voščilnici maturantski kapi sem videla nekje na spletu in potem nekako po tisti sliki poizkušala čimbolje narediti predlogo. Mislim, da mi je še kar nekako uspela.

Osnova je črn, rahlo svetleč papir.
Prepogib voščilnice ni nič posebej dodajan ali lepljen, ampak je že sama predloga narejena tako, da je voščilnica pravzaprav v enem kosu. V notranjosti pride nalepljen list (v tem zgornjem primeru enostavno bel), ki je namenjen pisanju. Dele črnih robov sem samo poudarila s srebrnim gel pisalom v tanki ravni liniji.

Nekoč sem bila tudi jaz majhna deklica

2008-10-19T18:26:00.000+02:00

Na otroštvo me vežejo lepi spomini. Saj je bilo tudi slabega, pa hudega, vendar.......Še danes se spominjam pisanih krilc in oblekc, ki so lahkotno frfotale okoli mene....

Idejo o papirnati obleki voščilnici sem že večkrat mislila udejaniti, na koncu pa je vedno nekaj prišlo vmes, da se nisem lotila. Največkrat je bil eden izmed izgovorov, da nimam primernih materialov, kar je pravzaprav tudi res.

Pri nas je izbira papirjev tako slaba, da lahko rečem, da je praktično sploh ni. Tisto nekaj malenkosti kar slučajno dobiš tu ali tam, pa je največkrat "cenovno navito".

Tako sem pri prvi uporabila papir, ki sem ga natisnila, pri drugi pa sem umazano bel papir kar sama porisala z voščenkami in gel pisali.

Predpasnička sta narejena iz barvnega transparentnega papirja. Ovratniki, žepi pa iz belega papirja. Spodnja ima na teh belih delih še dodatno porisano z gel pisalom,

Obe voščilnici oblekici se čisto običajno odpreta in v notranjosti je prostor za pisanje.

Pletena košara

2008-10-19T16:25:00.000+02:00

Sem premišljevala ali je ta naslov sploh primeren, vendar resnici na ljubo se nisem spomnila popolnoma nič drugega. Vsaj pametnega ali smiselnega ne.

Predlogo sem dobila pred kakšnimi dvemi leti in je nisem prav dosti uporabljala. Pravzaprav razen teh dveh primerkov .... nič.

Motiv je zgolj barvno prilagojen za deklice in dečke. Izdelano seveda v 3d tehniki. Za podlago sem uporabila v obeh primerih nežno rumen papir, tokrat brez vseh ostalih dodatkov. Tako imam občutek, da delujeta nekako prazno, vendar soljudje, ki pa jim je všeč ravno to..... Minimalistično.

Spomini na poletje

2008-10-19T15:00:00.000+02:00

Poletje vročina, morje.....kje vse je že to?

Tekom sodelovanj na tujih forumih sem šele prav doumela, kako zelo tujci slavijo, pozdravljajo to ali ono. Seveda s tem mislim preko voščilnic. Tako sem tudi sama sklenila, da se v letošnjem letu začnem malenkostno približevati tem trendom.

Kot ena prvih iz tega trenda je tale prikupen motiv dečka. Osnovna voščilnica je bela in nanjo dodan moder papir, na katerega sem dodala še vzorčasto ozadje v dveh različnih delih. Dodatki na levi strani so izrezani iz papirnatih servietov (že prej obdelanimi na trši papir). Prva plast motiva je lepljena na podlago, ostalo potem s pomočjo 3d traku.

Naslednje tri tudi "dišijo" po morju.

Navdih sem dobila v eni izmed nemških revij. Valove sem izrezala iz treh različnih papirjev in jih ob obeh robovih dodala/prilepila na podlago voščilnice. Izbrala sem svetlo moder papir. Motiva svetilnika in jadrnice sta izrezana iz obdelanih servietkov , velik reševalni obroč ima naokoli navito belo vrvico. Ostali dodatki do iz tršega papirja in dodani s pomočjo 3d traku.

Nekaj dodatkov za dekoriranje zgornjih voščilnic z valovi je na tem listu.